Teden dni po katoliški in evangeličanski veliki noči slednjo danes praznuje še večina pravoslavcev. Po besedah paroha Srbske pravoslavne cerkve Perana Boškovića je velika noč tudi za pravoslavce praznik zmage življenja nad smrtjo, hkrati pa njihov največji praznik.
Arhiv Svet24
Po besedah Boškovića so dnevi okoli pravoslavne velike noči zaznamovani predvsem z liturgijo, pri čemer enako kot katoliki na veliki petek nimajo maše.
V petek popoldne so imeli bogoslužje, s katerimi so se spomnili polaganja Jezusa Kristusa v grob, hkrati pa je bil to dan strogega posta. V soboto je v srbski pravoslavni cerkvi v Ljubljani potekala maša, ki jo je vodil zagrebško-ljubljanski metropolit Porfirij Perić.
Danes opolnoči se je v isti cerkvi začelo velikonočno jutranje bogoslužje, na katerem so oznanili vstajenje Jezusa Kristusa. Velikonočna bogoslužja z mašami bodo sicer potekala še danes dopoldne, v ponedeljek in torek.
Pri liturgiji sicer prebirajo velikonočno poslanico srbskega patriarha Ireneja. V njej je opozoril, da človeški egoizem in sebičnost grozita, da bosta uničila pomen Kristusove nesebične ljubezni. A vse to lahko po besedah patriarha premaga Kristusovo vstajenje.
Po besedah Boškovića ima velika noč v pravoslavju enako vsebino kot pri katolikih in evangeličanih. "Za nas je to največji krščanski praznik. Je praznik zmage življenja nad smrtjo, ki ga imenujemo tudi praznik nad prazniki," je dejal.
Skupaj s pravoslavni verniki v Sloveniji veliko noč danes praznujejo tudi pravoslavni verniki v Črni gori, Makedoniji, Rusiji in Gruziji pa tudi v jeruzalemski, antiohijski, aleksandrijski in carigrajski patriarhiji. Nekatere druge pravoslavne cerkve pa so sprejele Milankovićev koledar, ki je enak našemu, in so veliko noč praznovale pred tednom dni.
Arhiv Svet24
