Majda Sepe se je rodila 2. julija 1937 v Ljubljani. Njena mati je bila po rodu Primorka, oče pa iz Škofje Loke. V zakonu sta se jima rodila dva otroka, poleg Majde še sin Marjan. Sepetova, sicer rojena Bernard, je v najstniških letih trenirala balet in izrazni ples, obiskovala je tudi nižjo in srednjo glasbeno šolo, saj si je močno želela postati pevka in igralka. Med šolanjem na današnji Gimnaziji Jožeta Plečnika je obiskovala ure petja pri priznanem opernem pevcu Franciju Schiffrerju, sicer očetu Mojmirja Sepeta.
Majda in Mojmir sta se spoznala na eni od modnih revij, na katerih je nastopila Majda, ki je sicer poleg pevske ustvarila tudi uspešno manekensko kariero. Slednjo je opustila in se popolnoma posvetila glasbi. Njena pevska pot se je začela dvigati, ko je bila na avdiciji izbrana za pevko ljubljanskega Jazz ansambla. Z njimi je odšla na enomesečno turnejo v Pariz, po vrnitvi v domovino pa so se ji odri odprli in jo izstrelili med zvezde.
Cvetela je tudi Majdina zveza z Mojmirjem, s katerim se je poročila leta 1956, leto pozneje se jima je rodila hčerka Polona. Nastajati so začele legendarne pesmi, kot je na primer Zemlja pleše. Ena tistih večnih pesmi, ki jih je za seboj pustila Majda Sepe, pa je zagotovo Poletna noč. Z njo je doživela prvo zmago, in sicer leta 1964 na festivalu Doro v Italiji. Sepetova je bila poleg Marjane Deržaj, Elde Viler in Lada Leskovarja med najpogostejšimi udeleženci festivala Slovenska popevka.
Vzporedno s pevsko kariero se je pojavljala tudi v filmu. Leta 1969 je nastopila v filmu Sedmina, leta 1973 pa v filmu Begunec. Vrhunec ustvarjanja je Sepetova doživela v sedemdesetih letih, ko je prejela tudi precej pomembnih nagrad. Na festivalu Slovenska popevka je leta 1974 za pesem Uspavanka za mrtve vagabunde prejela prvo nagradno občinstva in strokovne žirije. Dve leti prej se je v zgodovino zapisala s pesmijo Med iskrenimi ljudmi.
Dogodki:
1415 – Sigismund Luksemburški podeli Celjskim grofov pravico do krvnega sodstva
1912 – na pot čez Atlantik iz pristanišča Queenstown na Irskem izpluje Titanik
1919 – ustanovljena Mednarodna organizacija dela (ILO)
1920 – Delavska socialistična stranka za Slovenijo se združi s Socialistično delavsko stranko Jugoslavije (komunistov)
1941– nemški bombniki množično napadejo angleško mesto Coventry in ga v pretežni meri porušijo
1945–ZSSR in Jugoslavija podpišeta pakt o prijateljstvu in vzajemni pomoči
1961 – v Jeruzalemu se začne sojenjeAdolfu Eichmannu
1963 – potone ameriška jedrska podmornicaUSS Thresher s 129 člani posadke
1991 – na Češkoslovaškem začne veljati zakon o privatizaciji velikih državnihpodjetij
1996 – začetek izraelskeoperacije Sadovi jeze v južnem Libanonu
Rojstva:
1357 – Janez I., portugalski kralj († 1433)
1586 – Pietro della Valle, italijanski popotnik († 1652)
1744 – Jurij Japelj, slovenski pesnik, prevajalec († 1807)
1755 – James Parkinson, angleški zdravnik, geolog, paleontolog († 1824)
1806 – Anton Alexander von Auersperg – Anastasius Grün, avstrijski pesnik, politik († 1876)
1806 – Frederic Le Play, francoski rudarski inženir, sociolog († 1882)
1819 – Charles Halle, nemški pianist, dirigent († 1895)
1825 – Ferdinand Lassalle, nemški politik († 1864)
1827 – James Augustus Grant, škotski častnik, raziskovalec († 1892)
1869 – Adolf Gustav Vigeland, norveški kipar († 1943)
1875 – Ivan Baša, madžarski slovenski rimskokatoliški duhovnik, pisatelj, dekan Lendave († 1931)
1883 – Hozumi Šigeto, japonski pisatelj († 1951)
1889 – Nick LaRocca, ameriški jazzovski glasbenik, trobentač († 1961)
1905 – Jozsef Attila, madžarski pesnik († 1937)
1916 – Alberto Evaristo Ginastera, argentinski skladatelj († 1983)
1953 – Andrew John Wiles, angleški matematik
1966 – Lisa Stansfield, angleška pevka
Smrti:
678 – Don, papež (* okrog 610)
1034 – Roman III. Argir, bizantinski cesar (* 968)
1079 – Stanislav iz Szczepanowa, škof Krakowa in svetnik (* 1030)
1165 – Štefan IV., ogrski kralj (* 1133)
1240 – Llywelyn Veliki, valižanski princ, kralj Gwynedda (* 1173)
1245 – Goffredus Tranensis, italijanski pravnik (* 1200)
1257 – Izz ad-Din Ajbak, mameluški egiptovski sultan
1313 – Guillaume de Nogaret, francoski kancler (* 1260)
1514 – Donato Bramante, italijanski arhitekt (* 1444)
1555 – Ivana Blazna, kastiljska kraljica (* 1479)
1626 – Marin Getaldić, hrvaški matematik, fizik, astronom (* 1568)
1779 – Joseph de Jussieu, francoski botanik (* 1704)
1783 – Janez Andrej Strauss, slovenski slikar (* 1721)
1804 – Mikloš Küzmič, prekmurski slovenski pisatelj, prevajalec, dekan Slovenske okrogline (* 1737)
1869 – Janez Cigler, slovenski pisatelj (* 1792)
1890 – Joseph Carey Merrick – »človek slon«, angleški deformiranec (* 1862)
1903 – Džung-lu – Ronglu, kitajski uradnik, general (* 1836)
1912 – Jakob Sket, slovenski pisatelj, urednik (* 1852)
1918 – Otto Koloman Wagner, avstrijski arhitekt (* 1841)
1935 – Fran Krapež, slovenski mecen in častni občan Ljubljane (* 1864)
1950 – France Kidrič, slovenski književni zgodovinar (* 1880)
1953 – Boris Kidrič, slovenski revolucionar, politik (* 1912)
1970 – John Henry O'Hara, ameriški pisatelj (* 1905)
1977 – Jacques-Henri-Marie Prevert, francoski pesnik (* 1900)
