Novice Svet24

Že čez deset let, pravijo Nasini znanstveniki. Ena takšnih je Ellen Stofan, ki je prepričana, da bomo dokončne dokaze imeli že v dvajsetih letih, morda tridesetih. Imamo namreč potrebno tehnologijo, je dejala in dodala, da smo zagotovo na pravi poti. V zadnjih letih pri Nasi beležijo velikanski napredek pri zapažanju oddaljenih svetov in analiziranju njihove kemične sestave. Kot pravi Stofanova, vedo kje iskati. Očitno res, saj so odkrili že vrsto planetov, na katerih bi lahko uspevalo življenje, o ledenih lunah pa se že vrsto let šušlja, da pod svojimi skorjami iz ledu skrivajo neverjetne skrivnosti.

Arhiv Svet24

Na Evropi se izbruhi pare vzpenjajo 200 kilometrov visoko.

Jupitrove lune

V tem oziru pridejo v poštev Jupitrove lune, še posebej Evropa z gromozanskim oceanom, ki buči pod tanko ledeno skorjo, ter izbruhi pare, ki se povzpenjajo tudi do 200 kilometrov visoko. In luna Ganimed, Jupitrov največji naravni satelit ter hkrati največji v celotnem Osončju, ki naj bi imela več vode kot pa vsi oceani našega planeta. Znanstveniki podobno domnevajo za luno Enkelad.

Rdeči planet

Dokopali so se tudi do dokazov, da je Mars, podobno kot naši bolj oddaljen galaktični sosedi, nekoč premogel celotne oceane. Brazde in razpoke na njegovem površju naj bi povzročili burni vodni tokovi, polni soli. Kot je dejal direktor Nasine Divizije za astrofiziko Paul Hertz: »Vodo vidimo v medzvezdnih oblakov, iz katerih nastanejo planetni in zvezdni sistemi. Vodo vidimo v obročih drobirja, ki bodo postali sistemi planetov okoli drugih zvezd, in v kometih, ki prehajajo v druge sončne sisteme, kot jih njihova zvezda izhlapi.«

Pri ameriški vladni agenciji do leta 2025 obljubljajo dokončne dokaze o obstoju zunajzemeljskega življenja.

Nasin rover Radovednost, stacioniran na rdečem planetu, še ni porabil vseh asov, ki jih očitno skriva v rokavu. Tako je le dva tedna nazaj odkril organske molekule, ki vsebujejo ogljik in dušik – znanemu življenju osrednje elemente. Pred kratkim so enemu ameriškemu podjetju odobrili razvoj plazemske rakete, ki bi Mars dosegla v 39 dneh, NASA pa že vneto dela na »letečem krožniku«, s katerim bi lahko varneje pristali na rdečem planetu.

Na razpotju

Človeštvo je soočeno z dvema izzivoma: eden je odkriti zunajzemeljsko življenje, drugi odkriti naseljive planete. Stofanova je prepričana, da bo človeška odprava na Mars obrodila sadove. Še prej pa nas bo videla Evropa. Že leta 2022 naj bi začeli preiskovati njene oceane.