Jules Gabriel Verne je umrl 24. marca 1905 v mestu Amiens v Franciji in takrat je svet izgubil velikega pisatelja in sanjača.
Jules Verne je največkrat prevajani romanopisec na svetu.
Verne se je rodil 8. februarja 1828 v mestu Nantes. Velja za pionirja znanstvene fantastike kot književne zvrsti. Verne se je rodil očetu Pierru Vernu, odvetniku in njegovi ženi Sophie. V družini je bil najstarejši od petih otrok. Ko je bil star devet let, so ju z bratom poslali v internat nantskega liceja. Ko je končal šolanje, je Verne odšel v Pariz, da bi študiral za odvetnika. Okoli leta 1848 je v sodelovanju z MichelomCarreom začel pisati librete za operete. Nekaj let je usmeril med gledališče in delo, vendar je nekaj potopisnih zgodb, ki jih je napisal za Musee des Familles, razkrilo njegovo nadarjenost pripovedovanja o krasnih čudaških potovanjih in prigodah, v katerih so spretno pripravljene znanstvene in zemljepisne podrobnosti kazale veliko mero verjetnosti. Ko je njegov oče odkril, da je pisal, namesto da bi študiral, mu je odvzel denarno pomoč. Zaradi tega se je moral začeti preživljati kot borzni mešetar, kar je sovražil, vendar je bil dokaj uspešen. V tem času je spoznal Dumasa starejšega in Hugoja, ki sta mu svetovala pri pisanju. Vernovo stanje se je izboljšalo, ko je srečal Pierre-Julesa Hetzla, enega od najpomembnejših francoskih založnikov 19. stoletja. Hetzel je sprejel izboljšano Vernovo pisanje, ki so ga do tedaj zavrnili vsi založniki. S Hetzelovo pomočjo je Verne leta 1863 izdal Pet tednov v balonu (Cinq semaines en ballon). Verne je postal bogat in znan. Od tedaj in nato skoraj četrt stoletja ni minilo leto, da Hetzel ne bi objavil ene ali več Vernovih zgodb. Najuspešnejše so: Potovanje v središče Zemlje (1864), Potovanje na Luno (1865), 20.000 milj pod morjem (1870) in V osemdesetih dneh okrog sveta.
Jules Verne je največkrat prevajani romanopisec na svetu. Po Unescovih statistikah so ga prevedli že v 148 jezikov. Po Hetzlovi smrti leta 1887 je Verne začel pisati dela, ki so bila temačnejša. Med njimi je bila zgodba o gospodarju gradu, ki je bil slepo zaljubljen v opernega pevca, za katerega se je izkazalo, da je le hologram in posnetek. Leta 1905 je že bolan od sladkorne bolezni umrl na svojem domu.
Dogodki
1818 – v Srbiji izide Karadžićev pravopis Srbski riječnik
1837 – v Kanadi črncem dodelijo volilno pravico
1882 – Robert Koch objavi, da je odkril povzročitelja tuberkuloze
1930 – poimenovali planet Pluton
1933 – Reichstag sprejme zakon o popolni oblasti kanclerja
1942 – uvedba vojaške obveznosti v slovenski Štajerski
1945 – Nemci odkrijejo in napadejo bolnišnico Franjo
1945 – jugoslovanska vlada in UNRRA pri OZN podpišeta sporazum o oskrbovanju Jugoslavije s hrano, zdravili in obleko
1958 – Elvis Presley začne služiti vojaški rok, pretežno v Nemčiji
1992 – Slovenija postane članica KEVS (danes OVSE)
1999 – začetek Natovih napadov na ZR Jugoslavijo
Rojstva
1285 – Al-Nasir Muhamad, mameluški sultan Egipta
1657 – Arai Hakuseki, japonski konfucijanski filozof in politik
1693 – John Harrison, angleški tesar, urar, izumitelj
1834 – William Morris, angleški pesnik, slikar
1835 – Jožef Stefan, slovenski fizik, matematik, pesnik
1874 – Ehrich Weiss – Harry Houdini, madžarsko-ameriški čarovnik judovskega rodu
1883 – Alojzija Štebi, slovenska političarka, novinarka, urednica, aktivistka
1891 – John Knittel, švicarski pisatelj
1893 – Walter Baade, nemško-ameriški astronom
1930 – Steve McQueen, ameriški filmski igralec
1964 – Franc Posel, slovenski kemik
Smrti
809 – Harun ar-Rašid, arabski kalif
1266 – Bernard iz Parme, italijanski pravnik, teolog
1275 – Beatrika Angleška, princesa, hči Henrika III.
1603 – Elizabeta I., angleška kraljica
1820 – Jean Baptiste Rene Robinet, francoski naravoslovec, filozof in enciklopedist
1882 – Henry Wadsworth Longfellow, ameriški pesnik
1902 – Jakob Missia, slovenski kardinal
1905 – Jules Verne, francoski pisatelj
1972 – Milko Kos, slovenski zgodovinar
1976 – Bernard Law Montgomery, angleški maršal
1993 – John Richard Hersey, ameriški pisatelj
