Nekoč je velik del ozemlja, ki je danes zvezna država Kalifornija, prekrivala puščava. Zgodovina bi se, zahvaljujoč eni najhujših suš v ameriški zgodovini, lahko ponovila. Znanstvene meritve kažejo, da je bilo 20. stoletje najbolj mokro stoletje v tisočletni zgodovini Kalifornije. Vremenski vzorci pa so se, kot kaže, vrnili na ustaljene tire, zaradi česar omenjena zvezna država ostaja brez vode.
Arhiv Svet24
Po nekaterih ocenah ima Kalifornija v hranilnikih vode še za eno leto in nobene rešitve za to perečo problematiko. Jerry Brown, guverner Kalifornije, je lani zaradi suše razglasil izredne razmere, vendar pa se poraba vode od takrat ni prida zmanjšala, le za devet odstotkov. To ni niti približno dovolj. Kalifornija je namreč od leta 2011 izgubila več kot petnajst milijard kubičnih metrov vode, zelo boleča kriza pa šele prihaja. Dež in sneg v zadnji sezoni suše nista ublažila – januar je bil najbolj sušen od leta 1895, podtalnica je ekstremno podhranjena.
Arhiv Svet24
Svet počasi ostaja brez sveže vode, ki tako postaja nova nafta.
Podatki Nase, ki so jih zbrali sateliti, kažejo, da imata reki Sacramento in SanJoaquin za štirideset milijard kubičnih metrov manj vode kot v letu 2014. Skoraj dve tretjini teh izgub je mogoče pripisati črpanju vode za potrebe kmetijskega namakanja. A kmetom zaradi suše drugega ne preostane. Vodnjaki se sušijo, zemlja v določenih predelih Osrednje doline pa je upadla za približno trideset centimetrov. Kalifornija je dom štiridesetim milijonom ljudi. Kaj se bo zgodilo z njimi, ko bo zmanjkalo vode? Rezervoarji so na nekaterih podeželskih območjih popolnoma suhi. Drugod je upadla kvaliteta vode. To je kriza, ki bo vplivala na celotno ameriško celino, ne le na Kalifornijo, saj tam rastejo ogromne količine svežih proizvodov. Brez kmetijske proizvodnje Kalifornije je ogrožena celotna Amerika. S podobnimi težavami se soočajo tudi v Braziliji, natančneje mesti Rio de Janerio in SaoPaolo – svet počasi ostaja brez sveže vode, ki tako postaja nova nafta.
Mrka prihodnost
Prebivalstvo na Zemlji se je v zadnjih petdesetih letih podvojilo, zaloge sladke vode pa se temu primerno zmanjšujejo. Tudi vodni viri, kot so dež, reke, in potoki se niso podvojili. Od kje torej prihaja dodatna voda? Črpa se iz tal. Strokovnjaki pravijo, da je podtalnica kot prihranki, spravljeni za težke čase. Svet bi se tako lahko kaj kmalu znašel v velikih težavah. JasonSmerdon in BenjaminCook z univerze Columbia in TobyAult z univerze Cornell so na podlagi drevesnih kolobarjev in drugih ekoloških podatkov, vezanih na podnebje jugozahoda Združenih držav Amerike, in primerjav z sedemnajstimi različni podnebnimi modeli zaključili, da se pripravlja strahovita suša, kakršne še nismo videli.
Arhiv Svet24
