Tako je bilo mogoče v prispevku Teda Gapa prebrati, da je gora Weather neodvisna institucija. »Nad površjem se nahaja deset stavb, opremljenih z antenami in z obratom za obdelavo komunalnih odpadkov ter dvema rezervoarjema, ki zmoreta 950.000 litrov vode. Tolikšna količina bi za približno 200 ljudi zadostovala za več kot mesec dni. Nedaleč od vstopne zapornice so kontrolni stolpi in pristajališča za helikopterje. Vendar pa prava skrivnost gore ni vidna na prvi pogled.«
Območje v je državni lasti od leta 1903.
Prava skrivnost gore so opozorilni znaki, tri metre visoke kovinske ograje, bodeče žice in oboroženi stražarji. Seveda je vsakršno fotografiranje strogo prepovedano. Območje v je državni lasti od leta 1903. Sprva je služilo kot poligon, potem so začasa velike depresije na njem kmetovali brezdomci. Leta 1936 je na območju začel kopati ameriški urad za rudarstvo. V gori naj bi se nahajalo pravcato podzemno mesto z apartmaji, ulicami in pločniki, kavarnami in bolnišnicami, s čistilnimi napravami in elektrarnami, z jezerom ter celo s sistemom javnega prevoza. Krajše – v gori naj bi bilo poveljstvo Zvezne agencije za upravljanje v sili. Institucija naj bi tako bila operativno središče vseh drugih centrov, ki se nahajajo v Pensilvaniji, Zahodni Virginiji, Virginiji, Marylandu in Severni Karolini. Ta mreža podzemnih institucij naj bi predstavljala hrbtenico ameriškega programa »neprekinjenega vladanja« - v primeru jedrske vojne ali drugih izrednih dogodkov bi se predsedniški kabinet preselil v omenjeno goro, ki pa Rusom ni neznanka. Celotno osebje, ki deluje v gori, naj bi izbrala Bela hiša, znotraj nje pa deluje tudi devet ministerstev in pet zveznih agencij. Svoji izpostavi naj bi imele tudi federalne rezerve in ameriška pošta.
»Nedaleč od vstopne zapornice so kontrolni stolpi in pristajališča za helikopterje. Vendar pa prava skrivnost gore ni vidna na prvi pogled.«
Kaj se dogaja v gori?
Senator John Tunney je trdil, da zmorejo računalniki znotraj gore zbrati brez števila osebnih podatkov o ameriških državljanih, prav tako pa menda hranijo informacije, ki se tičejo zdravstva, vojske, vladnih inštitucij, transporta, kmetijstva, financ, izobraževanja itd. Da se tako številčna baza podatkov nahaja v gori Weather, kamor naj bi se v primeru krize zateklo poveljstvo, je povsem razumljivo. Osebje naj bi tudi redno izvajalo simulacije vojne in raznovrstnih kriz. Tu pa je še ena baza podatkov – seznam preživelih, nujno potrebnih za obstoj naroda. V omenjenem članku iz leta 1976 je bilo navedenih 6.500 imen. Nekaj je jasno: na desetine milijonov dolarjev je bilo porabljenih za vzdrževanje in nadgradnjo ustanove, v kateri bi v primeru jedrskega napada zavarovali na stotine uradnikov, nič pa za povprečne državljane. Pri Zvezni agenciji za upravljanje v sili na vprašanja o ustanovi ne odgovarjajo.