Pametna Lucy
V pradavnini, v miocenu, je živela dlakava Lucy. Nabirala je rastlinje in negovala svoje mladiče. Čez nekaj stoletij mirnega življenja se je podnebje nenadoma spremenilo, zmanjkalo je hrane, napajališča pa so postala smrtonosne pasti, polne zveri, pred katerimi ni mogla obraniti sebe in svojih mladičev. V tem obdobju je bil moški samo biološki oče, koristen za spočetje, ženska pa je sama vzgajala svoje otroke in jih ščitila. Ker ni imela na voljo moške telesne moči, je morala iznajti nove načine preživetja. Čeprav je bila visoka samo 106 centimetrov, z jokajočim otrokom v naročju, se je najprej skušala zravnati in temu sta se počasi prilagodili njena medenica in hrbtenica. Tako si antropologi predstavljajo Lucy, žensko, staro 3,6 milijona let, katere kosti so izkopali v etiopski savani. Živela je na travniku pred pragozdom in bila zato pogosta tarča zveri ali pa ji je grozila lakota. Njene možnosti za preživetje so se povečale, ko je prišla do vode, saj si večina zveri ni hotela močiti tac. Lucy se je pred njimi umaknila v vodo, držeč mladiča nad glavo, in je počakala, dokler se zver ni naveličala čakati na plen in je odšla.
Pri hranjenju je opazovala moškega, ki je z močnimi zobmi in čeljustmi odpiral in drobil rakce in školjke. Potem je zagrabila kamen in z njim razbila rakov oklep in začudeni moški je nemo opazoval žensko, ki je pravkar odkrila orodje.
Medtem ko se je že Freud spraševal, kaj za vraga hočejo te ženske, so si znanstveniki edini: moški imajo večje, močnejše in bolj mišičasto telo. Praviloma tečejo hitreje, močneje udarjajo žogo in dvigujejo uteži, ki jih ženska ne bi mogla niti premakniti. Ta surova, groba moč je pravzaprav edina moška biološka prednost.
Na drugi strani pa žensko telo v na prvi pogled nežnih oblinah skriva prave biološke prednosti. Ženske imajo neverjetno sposobnost preživetja, saj mišična moč ni merilo človekove biološke življenjske moči. Običajno se lažje znajdejo v življenju, lažje prenašajo bolečino in po težkih življenjskih preizkušnjah hitreje pridejo k sebi in začnejo živeti »na novo«.
Biološko pa je seveda res, da imajo moški večje možgane kot ženske, kar znajo nekateri napeljati kot vodo na svoj mlin. A med sesalci imajo največje možgane kiti, glede na razmerje med telesno težo in velikostjo možganov pa imajo največje možgane miši in nekatere ptice pevke. Zanimivo je, da so možgani znamenitega pesnika Danteja Aligherija tehtali le 1320 gramov, medtem ko je imel najtežje možgane, 2850 gramov, 21-letni umsko zaostal epileptik. Po tem lahko sklepamo, da velikost možganov nima neposredne zveze z inteligenco.
Telesne razlike
Očitne so razlike med spoloma v telesni teži, obliki telesa in anatomiji. Ženske in moški se razlikujejo po spolnih organih, po organizaciji in aktivnosti možganov, po telesnih merah in moči mišic, po produkciji in porabi energije, po razmerju med mišicami in maščobo. Moški lažje pridobijo mišice, imajo debelejšo kožo, se težje ranijo in imajo nižji bolečinski prag. Fiziološke značilnosti jim omogočajo lažjo uporabo sile kot ženskam. Ker so njihovi možgani drugače »opremljeni« kot ženski, tudi drugače zaznavajo okolje. Prepletanje zunanjih vplivov in družbenega zaznavanja spolov v kombinaciji z zakoreninjenimi biološkimi lastnostmi, genetiko in delovanjem možganov vpliva na bolj moško ali bolj žensko vedenje.
Vsak po svoje
Oba spola lahko enako sklepata in prideta do enakih rešitev, toda procesi, ki jih pri tem uporabljata, so različni. Na splošno moški in ženske informacije sprejemajo in procesirajo različno. Ženske razmišljajo o različnih virih informacij, zavzamejo širšo perspektivo, razmišljajo bolj intuitivno in v reševanje problema vključijo tudi svoje osebne izkušnje. Moški pa se lahko osredotočijo samo na en problem hkrati, pri katerem kar najbolj zmanjšajo potencialno kompleksnost. Probleme rešujejo linearno ali po sekvencah in se ne poglabljajo v podrobnosti, ki bi jim utegnile koristiti pri reševanju problema.
Samopodoba moških se krepi z njihovo sposobnostjo doseganja rezultatov in uspehov, samostojno opravljanje nalog je zanje simbol učinkovitosti, moči in kompetence. Samospoštovanje moških je v veliki meri odvisno od uspešnosti njihove kariere, neuspehi in finančni zlomi jih uničujejo, saj jim denar pomeni več kot ženskam. Redko govorijo o svojih težavah, saj je to zanje znak šibkosti. So agresivnejši in bojevitejši od žensk, motivira pa jih misel, da jih nekdo potrebuje.
Ženske na drugi strani cenijo dobre odnose, komunikacijo in ljubezen, njihovo samopodobo določajo občutki in kakovost odnosov, sposobnost komunikacije. Več časa porabijo za pomoč drugim, pomembna jim je delitev in povezovanje. Zanje pomagati drugim ni znak šibkosti, temveč moči.
Ženske živijo dlje
Trditev, da ženske živijo dlje, je bila potrjena v 18. stoletju, ko so začeli zapisovati prve statistične podatke. Slabšo odpornost moških so prvič zabeležili leta 1786 v neki znanstveni razpravi. Leta 1952 je angleški antropolog Ashley Montagy objavil prvo obsežno delo O prirojeni superiornosti ženske in priučeni inferiornosti moškega.
Ženske živijo dlje in imajo nižjo stopnjo umrljivosti od moških v vseh obdobjih življenja, celo pred rojstvom, saj je manj splavov pri fetusih ženskega kot moškega spola. Kot vse kaže, je narava ženski namenila boljše genetske, hormonske in imunske karte kot moškim.
Večni boj
Drugače pa je pri manifestaciji »boja« moških proti ženskam v vsakdanjem življenju. Primerjave med spoloma trajajo desetletja in žalostno je, da smo v 21. stoletju prešli s fizičnih primerjav na merjenje sociološke in družbene moči. Predsedniki držav so še vedno moški, na vodilnih položajih, tudi v najrazvitejših evropskih državah, so večinoma moški, moški so za enako delo v povprečju plačani bolje kot ženske in gospodinjska opravila žensk so za mnoge samoumevna, torej podcenjena.
Razlike že od rojstva
Ste vedeli, da so ženske v Švici dobile volilno pravico šele leta 1971? Ženske v Jugoslaviji in torej tudi v Sloveniji so dobile volilno pravico leta 1945, leto prej v Franciji, medtem ko so v Španiji ženske volile od leta 1931, v Veliki Britaniji pa od leta 1918. V Turčiji ženske volijo od leta 1930, v Iranu pa imajo volilno pravico od leta 1963. Danes ženske še vedno nimajo volilne pravice v Savdski Arabiji in Vatikanu.
Do danes je zabeleženih več kot 250 različnih telesnih nepravilnost in napak pri novorojencih. Vendar kar 71 odstotkov teh napak prizadene večinoma fantke, 25 odstotkov večinoma deklice, preostali 4 odstotki pa se pojavljajo enako pogosto pri deklicah in dečkih.
Pomembna vloga ženske
Od takrat so minili milijoni let in človek se je razmeroma počasi umsko in telesno razvijal. Narava je poskrbela, da je ženska lahko preživela nosečnost, ki jo je narava moškemu prihranila. Ženska ima torej od pradavnine veliko vlogo pri razmnoževanju in ohranjanju vrste. Primerjajmo samo velikost spolnih celic. Spermij je velik vsega 50 mikrometrov, medtem ko je jajčece največja človeška celica, meri od 0,15 do 0,2 milimetra in je vidno s prostim očesom. Priprava na spočetje, nosečnost in rojstvo otroka so bistvo ženske spolnosti. Izračunali so, da ženska v svojem plodnem obdobju (med 14. in 45. letom), pri menstruaciji in kasneje z obnavljanjem krvi, sluznice in tkiva maternice ustvari toliko tkiva, kot znaša njena telesna teža. Po spočetju otroka ženska s svojo krvjo prehranjuje in razvija zarodek in za žensko, ki je trikrat rodila, velja, da v svojem življenju »zgradi« še za dve svoji telesni teži življenjskega materiala. To pomeni, da je ženska, ki je v začetku svoje spolne zrelosti tehtala 50 kilogramov, v plodnem obdobju z menstruacijami in tremi nosečnostmi ustvarila še 100 kilogramov snovi in tkiva. Če pri tem upoštevamo, da je napor ženskih mišic pri porodu enak naporu mišic pri vzpenjanju na 4000 metrov visoko goro, in če temu dodamo še izredno graditeljstvo ob dojenju, v katerem dojenček posesa za približno 130 litrov mleka, ki jih ženska proizvede iz lastnih zalog, ter druge napore, ki jih ženska prenaša ob odraščanju otrok, potem lahko mirno trdimo, da ima v primerjavi moški-ženska ona veliko močnejše karte.
Kako smo si različni
