Ker ne trpi za katero od nevroloških bolezni – takšni ljudje običajno pogosteje doživljajo deja vuje – , so zdravniki temu primerno osupli. Pri omenjenem osebku naj bi jih sprožali napadi panike. Tako bi triindvajsetletnik lahko bil prvi primer osebe, ki deja vu doživlja iz strahu. Ti pojavi so namreč pogostejši pri ljudeh, ki doživljajo epilepsije senčnega režnja. Vendar pa slika možganov pri omenjenem študentu ni pokazala nikakršnih znakov tovrstnih napadov. Prestal je tudi vrsto psiholoških testov, da bi preverili njegov spomin, ki se je izkazal za povsem normalnega.
Če se torej izkaže, da so epizode deja vuja povezane s tesnobo, bi to lahko bil prvi primer psihogenega deja vuja – deja vuja, ki ga sproži tesnoba in ne nevrološko stanje, kot sta demenca ali epilepsija.
Deja vuji so se mu prvič pojavili po tistem, ko je leta 2007 začel s šolanjem na univerzi. Znano pa je, da je pogosto izkušal tesnobo, predvsem strah pred mikrobi, zaradi česar se je tuširal tudi po trikrat na dan. Zaradi anksioznosti in slabega razpoloženja naj bi torej začel doživljati deja vuje, menijo britanski zdravniki. Na začetku so te epizode trajale po nekaj minut, poznejše pa so lahko trajale tudi dlje. Bolj kot do, da je izkušal občutke že videnega, ga je mučilo to, da se mu je zdelo, kot da predhodne izkušnje pridobiva iz svojega spomina. Če se torej izkaže, da so epizode deja vuja povezane s tesnobo, bi to lahko bil prvi primer psihogenega deja vuja – deja vuja, ki ga sproži tesnoba in ne nevrološko stanje, kot sta demenca ali epilepsija.
