Ena ekološka katastrofa za drugo pomeni najbolj onesnažen kraj na planetu
J.P.
17. 1. 2015, 21.40
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.56
Deli članek:
Jezero Karačaj, majhno jezero na jugu gorovja Ural v zahodni Rusiji, je verjetno zadnji kraj na svetu, kjer bi hoteli preživeti svoj dopust.
Arhiv Svet24
Če bi ob slikovitem jezeru stali le eno uro, bi v eni uri dobili smrtonosno dozo sevanja okoli 600 röntgenov. Ko je bilo v tem oziru najbolj potentno, je jezero oddajalo še 200.000-krat več sevanja, samo zaradi nespametnega odlaganja radioaktivnih odpadkov.
Arhiv Svet24
Jedrska elektrarna Majak.
Majak, kamor tujci niso imeli vstopa 45 let.
V štiridesetih letih prejšnjega stoletja so namreč takratne oblasti v bližini jezera zgradile predelovalni obrat Majak. Ta je bil kot del ruskega programa za jedrsko orožje znan tudi pod imenom Čeljabinsk-40. V njem se je zgodila prva hujša jedrska nesreča. Tujci vanj niso imeli vstopa dolgih 45 let. Temu je konec naredil predsednik Boris Jelcin in ko so si tuji znanstveniki končno ogledali kompleks, so območje nemudoma razglasili za najbolj onesnaženo na planetu. Kako tudi ne: jedrske odpadke so iz omenjenega kompleksa odlagali kar v bližnjo reko Tečo, posledice pa je trpelo celotno območje Čeljabinska. Rakavih obolenj je bilo za 21 odstotkov več kot sicer, 25 odstotkov več novorojencev je imelo prirojene napake, primerov levkemije je bilo za kar 41 odstotkov več. Polovica prebivalstva je bila neplodna, od 40 vasi ob omenjeni reki pa so jih morale oblasti evakuirati kar 23. Oblast je zdravnikom prepovedala, da bi v svojih diagnozah omenjali sevanje, zato so to začeli imenovati »posebna bolezen«. Sredi petdesetih let prejšnjega stoletja so prenehali z nepremišljenim odlaganjem jedrskih odpadkov, a škoda je že bila storjena. Odpadke so začeli hraniti v velikanskih sodih, a je septembra leta 1957 prišlo do nesreče – sode je razneslo s silo enakovredno 85 tonam TNT-ja. 70 ton jedrskih odpadkov je tako izbruhnilo v zrak. Izotopi cezija in stroncija so posledično okužili zaloge hrane 300.000 sovjetskih državljanov. Inženirji so takrat začeli z odlaganjem odpadkov v omenjenem jezeru. Bili so optimistični, saj jezero ni imelo kopenskih odtokov.
Arhiv Svet24
Tako je bilo 10 let, dokler se jezero ni začelo izsuševati in niso ven začeli kukati radioaktivni sedimenti. Znova se je dvignil radioaktivni prah, ki je okužil velikansko območje. To še danes ostaja neposeljeno, večina prebivalcev širšega področja pa še vedno ne ve za okuženo podtalnico.
Arhiv Svet24
