Po ugotovitvah raziskovalcev naj bi tresenje tal sprožilo več zemeljskih plazov, ki so zadelali glavni vodni vir zgodnje kitajske civilizacije Sanxingdui iz bronaste dobe. Njenim prebivalcem naj bi tako ne preostalo drugega, kot da so si poiskali drugo lokacijo.
Starodavna civilizacija
Leta 1929 je kmetovalec v kitajski provinci Sečuan med izvajanjem vzdrževalnih del v kanalizaciji odkril artefakte iz žada in kamna. Vendar pa je bila njihova prava vrednost prepoznala šele leta 1986, ko so arheologi odkrili dve najdbi iz bronaste dobe, med drugim tudi žad, slonje okle in 2,4 metra visoke bronaste skulpture. Arheologi so ravno po slednjih sklepali, da je njihov stvaritelj posedoval tehnične zmožnosti, ki jim v tistem času na svetu ni bilo para. Najdbi, ki sta bili zakopani, kot da sta bili žrtvovani, sta pripadali izgubljeni civilizaciji, znani kot Sanxingdui, katere središče je bilo z obrambnim zidom zavarovano mesto na bregovih reke Minjiang. Arheologi pa so po novem mnenja, da se je mesto pred 3.000 leti razpustilo samo od sebe, čeprav je v preteklosti veljajo, da so meščane iz njegovih neder pregnale vojne in poplave. Isto bi veljalo še danes, če ne bi pred 14 leti arheologi odkrili ostanke drugega starodavnega mesta, Jinše. Čeprav tam niso izkopali impresivnih bronastih stvaritev, pa so našli podobne simbole kot v Sanxinguiju. Zaradi tega so sklepali, da so se meščani morda preselili. Ampak zakaj?
Geološki in zgodovinski namigi
Leta 1099 pr. n. š. so pisci zabeležili potres na območju, ki je od mesta Sanxingdui oddaljen 400 kilometrov. Podobno sporočajo tudi geološke najdbe. Sodeč po sedimentih je prišlo do velikanskih poplav, ki bi kaj lahko bile posledice potresa. Končno naj bi se reka, ki je napajala Sanxingdui, preusmerila proti Jinši, za njo pa naj bi šli tudi prebivalci in zapustili mesto.
