Sprva so domnevali, da je Chapmana k umoru napeljala verska blaznost, tedaj je namreč trdil, da je Lennona ubil, ker je ta postajal bolj slaven od Jezusa.
Njegova žena zdaj ponuja drugačen uvid, Chapman naj bi ji zaupal, da je bil povod za umor njegova častihlepnost. »To sem storil zaradi svetle luči slave, zloglasnosti. Temu se nisem mogel upreti.« Z arogantnim pogledom, s katerim še vedno zre v objektive kamere, nadalje razlaga, da umor Lennona ni bil nikakršen spontan trenutek blaznosti. Nasprotno, to je bil dobro premišljen zločin, »v vsakem trenutku bi ga lahko opustil, a ga nisem«, trdi Chapman.
A kljub temu pomanjkanju obžalovanja mu žena Gloria stoji trdno ob strani. Meni, da globoko v sebi kljub temu obžaluje zločin in da je zato končno dosegel notranji mir. Pri tem pa bizarno upa, da se bosta Chapman in Lennon lahko spravila v nebesih. Kot ugotavlja Gloria, je namreč tako, da imaš pri strelni rani še vedno dovolj časa, da se obrneš na Jezusa. Prepričana je, da je Lennon to tudi storil in se tako izognil večnemu ognju pekla.
V ta namen pošilja pisma Paulu McCartneyju in Lennonovi vdovi Yoko Ono, v katerih ju roti, naj se spoznata s Chapmanom, ki naj bi svojo razvpitost izkoristil, da ljudi izobrazi o Jezusu.
Chapman je na svojem sojenju obtožil svojo ženo, da je vedela za njegov namen, da bo ubil Lennona, a mu tega ni preprečila. Gloria se danes tega spominja v malce drugačni luči: »Vem, da sem bila obtožena tega, vendar tedaj nisem vedela, kaj storiti. Pozneje me je prepričal, da se je pištole znebil, bila sem popolnoma zavedena, zato se ne počutim krivo.«
