Arheologi so nemudoma pomislili na vampirje, katere so ljudje v 17. in 18. stoletju pogosto pokopavali na razne bizarne načine, da bi se zavarovali pred zli silami.
Arhiv Svet24
A kot je pokazala analiza, nesrečniki v resnici niso bili krvosesi, temveč zgodnje žrtve kolere. Ljudje si simptomov bolezni takrat niso znali razložiti – smrt je nastopila v 12 do 24 urah, meso pa kot da bi se stopilo s kosti obolelih. Nič nenavadnega torej, da so jih prestrašeni ljudje imeli za vampirje, ki se bodo po smrti vrnili med njih.
