Dr. Vincent Di Maio, strokovnjak na področju strelnih ran, meni, je bil sloviti slikar umorjen. Prepričan je namreč, da se nizozemski umetnik sam pač ne bi mogel ustreliti v prsni koš. Sodeč po pričevanju sina van Goghovega zdravnika Paula Gacheta, naj bi strelno rano obkrožala rjav in vijoličen kolobar. Zgodovinarji so pred tem domnevali, da je bilo vijolično območje posledica neposredne bližine strelnega orožja, rjavo pa naj bi bile opekline, ki jih je povzročil smodnik.
"Po mojem mnenju si van Gogh rane ni zadal sam. Z drugimi besedami: ni se ustrelil." - dr. Vincent Di Maio
Novo mnenje
Di Maio pa je dejal, da je vijolična barva posledica podkožne krvavitve in sama po sebi ne pomeni ničesar. Tudi rjava barva okoli rane naj ne bi bila nič posebnega, saj po njegovih besedah zgolj nakazuje, kje je v telo žrtve vstopila krogla. Van Gogh naj bi se z levo roko ustrelil v levo stran prsnega koša – Di Maio nadalje meni, da je kaj takega le težko izvedljivo. In če mu je to že nekako uspelo, bi moral na roki imeti opekline zaradi smodnika, kar pa ni bilo omenjeno v nobenem od poročil iz tistega časa. Di Maio je zato prepričan, da je moral van Gogha ustreliti nekdo drug. Kdo bi lahko bil strelec, ostaja skrivnost.
Umrl je 29. julija 1890 – dva dni po tistem, ko naj bi se ustrelil med slikanjem.
Prst, ki je pritisnil na sprožilec
Slikar je umiral kar devetindvajset ur. Le nekaj dni pred tem je naročil nove barve, zaradi česar nekateri menijo, da ni načrtoval samomora. Policisti naj bi njegovo smrt le bežno preiskali, njihove ugotovitve pa se do danes niso obdržale. V vasi Auvers-sur-Oise, kjer je van Gogh živel in tudi umrl, pa slikarjevo smrt pripisujejo skupini mladih fantov. Tako so nekateri vaščani v tridesetih letih prejšnjega stoletja raziskovalcu Johnu Rewaldu razkrili, da naj bi skupina fantov slikarja ustrelila pomotoma, ta pa jih je skušal zavarovati z zgodbo o samomoru. Ta se je do danes že dodobra usedla v zavest ljudi, saj van Goghov samomor velja za veliki finale zgodbe o mučeniku za umetnost.
