In povsem mogoče je, da je edini na svetu, ki ga bremeni takšno bizarno obolenje. Triinštiridesetletni Michael je za svojega sina postal kot robot: »Jej. Pij. Jej.« Obupani oče pove, da se z ženo počutita, kot da jima sin propada pred očmi. Vse se je začelo 14. oktobra 2013, ko je Landon preprosto nehal čutiti žejo in lakoto. Bil je tako omotičen, da so ga nemudoma prepeljali v bližnjo bolnišnico. Prejšnji dan se je zdel povsem običajen – Landon se je vozil s kolesom, nato pa pospravil skodelico sladoleda in nekaj kosov pice. »Nekaj se je moralo zgoditi sredi noči, da je postal tak. In še vedno traja,« je povedal Michael.
Slikanje prsnega koša je razkrilo bakterijsko okužbo v dečkovem levem pljučnem krilu, ki je bila hitro odpravljena. To pa je bil šele začetek frustrirajočega iskanja odgovorov in zdravila. Starša vsem naporom navkljub izgubljata bitko s kilogrami – ko je obolel, je imel sedeminštirideset kilogramov, danes jih ima le še enaintrideset. Oče je pustil službo, da bi se lahko posvetil sinu.
Deček zaenkrat še okuša hrano in pijačo.
Težava mora biti v hipotalamusu, ki je med drugim tudi center za lakoto in žejo, domnevajo starši in zdravniki. Krivec bi kaj lahko bilo zdravilo Depakote (valproinska kislina), ki so ga Landonu pred tremi leti predpisali zaradi krajših izgub zavesti oziroma absence. Jemal ga je eno leto. Starši so se že obrnili na tamkajšnji zdravstveni inštitut, dečkova bolezen pa zaenkrat ostaja popolna skrivnost. Samo njegova, ker drugih takšnih znanih primerov ni.