Šigirsko božanstvo je dvakrat starejše od piramid. Da se mu lahko danes sploh čudimo, se lahko zahvalimo šotnemu barju na zahodnem robu Sibirije, kjer so ga odkrili 24. januarja 1894.
Razdrobljeni kip iz macesnovega lesa je ležal štiri metre globoko, rekonstruirana različica pa se pne kar 2,8 metra visoko. V izvorni obliki naj bi meril celo 5,3 metra, toliko kot dvonadstropna hiša. Med ruskimi strokovnjaki vse bolj prevladuje mnenje, da svetinja vsebuje zakodirano informacijo o stvaritvi sveta – nekakšno sporočilo sodobnemu človeka iz mezolitika.
»Okrasje je sestavljeno zgolj iz zakodiranih zapisov. Ljudje so tako podajali znanje prihajajočim generacijam.« Mihail Žilin
Kdaj je nastal leseni idol, naj bi postalo znano februarja oziroma marca naslednje leto, ko naj bi nemški znanstveniki končali datiranje. Nekaj pa je gotovo, lesena stvaritev je od 4000 do 5000 let starejša od slovitega Stonehengea.
Dva metra artefakta je izgubljenega, so se pa zato ohranile risbe sibirskega arheologa Vladimirja Tolmačeva, ki upodabljajo vse dele stvaritve. Profesor Thomas Terberger, eden od nemških proučevalcev, je dejal, da je skulptura edinstvena v vsej Evropi: »Proučevanje idola je uresničitev sanj.« Podobnega mnenja so tudi ruski raziskovalci. Profesor Mihail Žilin pravi, da kip proučujejo z občudovanjem, saj gre za mojstrovino, ki ima izjemno čustveno vrednost. »Njena zasnova je povsem edinstvena, na svetu ne obstaja nič podobnega. Okrasje je sestavljeno zgolj iz zakodiranih zapisov. Ljudje so tako podajali znanje prihajajočim generacijam,« je povedal Žilin.
Medtem ko vsebina sporočila ostaja popolna neznanka, pa ruski akademiki pravijo, da so stvaritelji idola živeli v popolni harmoniji s svetom. Ravne črte bi lahko pomenile zemljo, horizont, gladino ali mejo med njimi oziroma mejo med svetovi, krivulje pa bi lahko predstavljale vodni element ali kačo oziroma kuščarja, pravijo raziskovalci. Vendar pa gre zgolj za domneve.
