Novice Svet24

Klemen Triler, 37-letni Gorenjec s Police pri Naklem, oče dveh deklic, vrhunski gorski tekač, član slovenske turno-smučarske reprezentance, ultramaratonec, velik ljubitelj slovenskih gora in Slovenske planinske poti,- je minulo poletje postavil nov mejnik v osvajanju slovenskih vršacev, ki ga bo težko preseči!

Osebni arhiv Klemna Trilerja

»Za ultra tekaške podvige sem pripravljen šele ob koncu poletja, in pred tokratnim sem opravil zgolj pet ali šest nekoliko daljših treningov, ki so bili dolgi največ šest ur,« pravi Klemen Triler, ki je imel tokrat ob sebi 20 prijateljev, ki so ga bodrili, skrbeli za njegovo prehrano in seveda podporo.

Osebni arhiv Klemna Trilerja

Pot je začel v Kamniški Bistrici, jo nadaljeval mimo Kokrškega sedlu in naprej do prvega vrha Grintovca. Sledil je sestop mimo Češke koče do Jezerskega, mimo Močnikove planine do Stegovniškega sedla. Misija, ki naj bi povezala  vse tri najvišje vrhove Kamniško Savinjskih Alp, Karavank in Julijskih Alp se je nadaljevala mimo Jelendola, vzpona  na Kal in spusta do Ljubelja. Po Stolu je sledil dolg spust do Žirovnice in tek do Radovne, ter znova vzpon do tretjega in hkrati zadnjega načrtovanega vrha Triglava.

Osebni arhiv Klemna Trilerja

In kdaj nastopi kriza?  Kako si človek psihično opomore? Kaj ga spodbudi, če sploh kaj? »Kriza je bila pričakovana, še posebej zato, ker vedno tečem le po klancu navzgor, po ravnem  mi nikoli ni odgovarjalo,« pravi Triler, ki ga je pri Krmi res nekoliko stisnilo, ko se je pojavil dvom bo zmogel ali ne… A po dvajset minutnem počitku, misli na ženo Andrejo, prepotrebni hrani, hitri masaži in besedah prijateljev, ki so v skoraj gladiatorski predstavi uživali bolj kot on,- je vendarle steklo in na Triglav je prispel povsem prerojen, skoraj nekoliko užaloščen. »Če povem po pravici, se mi ta podvig sploh ni zdel nič posebnega, v primerjavi s kalvarijo, ki sem jo preživljal na Slovenski planinski poti leta 2012, ko sem 600 kilometrov dolgo pot od Maribora do Ankarana pretekel v 8 dneh 14 urah in 45 minutah.« Takrat se je počutil kot »kripelj bataljon«, tako kot se za zrušitev 30 let starega rekorda tudi spodobi, še doda. Za regeneracijo je potreboval dva tedna, predvsem za sanacijo poškodb, letos jih ni bilo.

Osebni arhiv Klemna Trilerja

Zakaj pravzaprav teči v gore, v čem je smisel? Mar ne bi bilo bolje uživati nekje na rajskem otoku, ob pogledu na kristalno morje in piti pina colado? Ali ste opazili, da gorske poti ne vodijo naravnost proti vrhu, ampak so speljane v serpentinah? Tako je tudi v življenju - včasih moramo voziti po ovinkih, saj je takšna pot hitrejša od bližnjice, Triler povzame misel  irskega pisatelja Charlesa Leverja.»Tek v gore mi pomeni odklop od hitrega in stresnega vsakdana in občutek po fizičnih naporih, ko si povsem prerojen,  je težko opisati, verjetno še težje razumeti!  Na morju rad počijem le kak dan, sploh pa ne maram vročine in poležavanja. Vedno mora biti akcija!«