Starši brazilskega dečka so obupani – njun sin, znan le kot Misael, je ob rojstvu tehtal 2,9 kilograma. Danes, pri treh letih, jih ima 69,8.
Deček naj bi vsak mesec od rojstva na teži pridobil skoraj tri kilograme, danes pa le še stežka hodi.
»Težko je že stopiti iz hiše in oditi k zdravniku. Ko greva po ulici, se ljudje ustavljajo, ker se hočejo fotografirati z njim.« - Misaelov oče Michael
Obupana starša iz Brazilije sta se obrnila na zdravnike, ki so dečku diagnosticirali Prader-Willijev sindrom – redko genetsko motnjo, ki botruje neprestani lakoti, čustveni nestabilnosti in slabšim motoričnim sposobnostim. K njegovim odvečnim kilogramom bi lahko znatno pripomogla premajhna aktivnost ščitnice, starša pa pravita, da mu zdravila za ščitnico ne pomagajo.
Misaelov oče Michael je povedal: »Težko je že stopiti iz hiše in oditi k zdravniku. Ko greva po ulici, se ljudje ustavljajo, ker se hočejo fotografirati z njim. Hočejo vedeti, koliko let ima, koliko tehta, pravijo, da česa takega še niso videli,…« Kot da vse to ne bi bilo dovolj, je sedemdeset kilogramov težki triletnik razvil še vedenjske motnje.
Če se družina iz Cachoeira de Itapemirima kam odpravi, morajo nujno najeti taksi, saj je Misael preveč problematičen – kot pravita starša, jima največje preglavice povzročata njegova trma in muhavost. Za prej omenjeni sindrom zdravila ni, zdravljenje se osredotoča zgolj na blaženje sindromov in z njimi povezanih težav, kot so prej omenjene vedenjske motnje. Starša morata tako po najboljših močeh skrbeti za sinovo prehrano, saj bi ga lahko kompulzivno prehranjevanje in posledična prekomerna teža spravila v prerani grob.
Prader-Willijev sindrom je redka genetska bolezen, ki nastane že ob spočetju. Letno zboli eden na 12.000-15.000 živorojenih otrok. Ljudje s Prader-Willijevim sindromom ne morejo skrbeti sami zase, zato nujno potrebujejo primerno oskrbo. Največkrat so v oskrbi staršev ali pa v domovih za ljudi s posebnimi potrebami, obiskujejo lahko le posebne šole in opravljajo nezahtevna dela.
