Novice Svet24

Pri kuhanju kosila ali večerje nam ostane nemalo odpadkov. Večinoma gre za biološke odpadke, kot so recimo olupki krompirja, gnili listi zelenjave in jajčne lupine ter podobno.

Profimedia, ZPS

Kot pravijo v ZPS, so takšne vrečke najpogosteje označene s posebnimi simboli, na nekaterih je slikovni prikaz kompostiranja, nekaj pa je tudi takšnih, da jih potrošnik precej težko prepozna, saj je na embalaži zapisan zgolj standard EN 13432, ki mu morajo ustrezati vse takšne vrečke.

Tovrstni odpadki se zbirajo ločeno, res pa je, da vsakega olupka in gnilega lista solate ne bomo posebej nesli v zabojnik ali kompostnik. Ravno zato so na voljo različne posode in vrečke za zbiranje bioloških odpadkov v gospodinjstvu. Velikokrat se pritožujemo nad tem, da začnejo po nekaj dneh organski odpadki, če jih zbiramo v gospodinjstvu, oddajati neprijeten vonj, a seveda obstaja rešitev. »Za zbiranje je najprimernejša neprepustna posoda, ker jo lahko zapremo, pokrijemo in tako preprečimo, da tovrstni odpadki oddajajo neprijeten vonj. S to posodo tudi upočasnimo razgradnjo bioloških odpadkov. Treba je povedati, da neprijetne vonjave povzroča predvsem razgradnja,« je povedal Jože Kobe, tehnični vodja družbe Recikel, družbe za ravnanje z odpadno embalažo. Na voljo so tudi različne vrečke, od navadnih plastičnih vrečk in bioplastičnih vrečk do biološko razgradljivih vrečk (biokompostirne vrečke). Slednje so, kot je pojasnil Kobe, večinoma izdelane iz škroba, ki se po določeni dobi popolnoma razgradi. »Tovrstne vrečke so zelo primeren način zbiranja bioloških odpadkov. Tudi zato, ker lahko takšno vrečko kot tudi vsebino v njej skupaj vržemo v rjav zabojnik ali v kompostnik, saj se bo vrečka v celoti razgradila,« je dejal Kobe.

»Za zbiranje je najprimernejša neprepustna posoda, ker jo lahko zapremo, pokrijemo in tako preprečimo, da tovrstni odpadki oddajajo neprijeten vonj.« Jože Kobe, tehnični vodja družbe Recikel

Malce drugače je recimo s plastičnimi vrečkami, katerih vsebino vržemo v rjav zabojnik ali v kompostnik, vrečko pa v plastično oziroma med mešano embalažo. Tovrstne vrečke se tudi ne razgradijo tako hitro in je primernejša snovna predelava, ki ga zagotavlja sistem ravnanja z odpadno embalažo.

V Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) so preverili ponudbo vrečk za organske odpadke v naših trgovinah. Pri vseh večjih trgovcih so našli vsaj eno vrsto vrečk iz biokompostirne plastike, pri nekaterih so na voljo vrečke različne velikosti, nekatere imajo ročaje, druge vrvice, s katerimi jih zavežemo, preden jih odvržemo. »Cene so različne, praviloma pa so cenejše vrečke trgovskih znamk. Za zavitek desetih do petnajstih vrečk s prostornino od 10 do 15 litrov bomo odšteli okoli dva evra, odvisno od trgovca. Cena posamezne vrečke je okoli 15 centov, kar pomeni za gospodinjstvo, ki enkrat do dvakrat na teden odvrže organske odpadke, letni strošek nekaj več kot deset evrov,« so povedali v ZPS.

Ne glede na to, ali bomo takšne odpadke zbirali v primerni posodi, navadni plastični ali biološko razgradljivi vrečki, jih moramo potem vreči v rjav zabojnik ali kompostnik, če ga seveda imamo. »Oba načina, tako zbiranje v kompostnik kot tudi v rjav zabojnik, sta okolju prijazna. S tem da je kompostnik primernejši, ker v tem primeru dodatno ne obremenjujemo okolja (s prevozi, odvozi ...), poleg tega dobimo gnojilo, ki ga lahko uporabljamo za lastne namene doma.«