Lobiranci morajo o lobističnem stiku v treh dneh poročati KPK
Lobiranje je po definiciji Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) nejavno vplivanje na odločanje funkcionarjev zakonodajne ali izvršilne veje oblasti, uradnikov na položaju ali javnih uslužbencev na državnem in lokalnem nivoju pri obravnavi in sprejemanju predpisov in drugih splošnih aktov. Zakonske določbe o lobiranju so začele veljati leta 2010, ko je KPK vzpostavila tudi register lobistov.
Tako lobista kot lobiranca v lobističnem stiku vežejo zakonski predpisi. Lobist se mora identificirati in pokazati pooblastilo interesne organizacije za lobiranje v določeni zadevi. Navesti mora namen in cilj, zaradi katerega lobira.
Lobiranci na drugi strani v stike z lobistom lahko privolijo le če gre za osebo, ki sme lobirati. V primeru, da bi pri tem nastalo nasprotje interesov, je lobiranec dolžan stik odkloniti. V treh dneh po lobističnem stiku morajo lobiranci sestaviti zapis o lobiranju in ga posredovati KPK.
Zavedanje funkcionarjev o obveznostih glede lobiranja po oceni Štefaneca na zavidljivi ravni
Po podatkih, dostopnih na spletni strani KPK, je registriranih lobistov v Sloveniji trenutno 63. Da se številka giblje pri nekaj več kot 60 lobistih, je v nedavnem pogovoru za STA potrdil tudi predsednik KPK Boris Štefanec.
Po njegovi oceni je področje lobiranja v Sloveniji relativno dobro urejeno. Kot je dejal, se tako lobisti kot tudi zavezanci za poročanje komisiji dobro zavedajo svojih obveznosti. O tem sklepa na podlagi velikega števila poročil o lobističnih stikih, ki jih komisija prejema s strani funkcionarjev izvršilne oblasti. Zavedanje o obveznosti državnih funkcionarjev v zvezi s postopki lobiranja in obveščanja je tako po mnenju Štefaneca "kar na zavidljivem nivoju".
Ker so funkcionarji, kot so predsednik vlade, ministri in državni sekretarji, bolj na očeh javnosti, je nadzor nad njimi po besedah Štefaneca nekoliko lažji kot denimo pri funkcionarjih na lokalni ravni. Če se nek župan z nekom sestane na štiri oči, namreč v KPK te informacije mnogokrat ne dobijo.
Največ lobističnih stikov prijavita ministrstvi za finance in gospodarstvo
Oceno predsednika KPK o zavedanju funkcionarjev glede obveznosti, povezanih z lobiranjem, potrjujejo tudi statistični podatki komisije o številu prijav v zadnjih letih. Pri tem na KPK pojasnjujejo, da število prejetih prijav ni nujno enako številu lobističnih stikov, saj jih je v eni prijavi lahko opisanih več. So pa v statistiki, ki jo vodijo od leta 2010, zajete tudi prijave, ki po zakonu nimajo narave lobističnega stika.
Vlada je komisiji tako leta 2012 prijavila 18 lobističnih stikov, leto kasneje 67, letos pa do 18. avgusta 16 lobističnih stikov. Med ministrstvi o lobističnih stikih največkrat poročajo s finančnega in gospodarskega resorja. V letu 2011 so s finančnega ministrstva o tem poročali 13-krat, leto pozneje 29-krat, lani že 118-krat, letos pa do 18. avgusta 24-krat. Z gospodarskega ministrstva je KPK leta 2011 prejela 14 poročil, leto pozneje 13, lani 32, letos pa do 18. avgusta že 44.
Med lobisti sta očitno zaželena tudi ministrstvo za kmetijstvo in okolje (10 poročil v letu 2012 in 50 poročil leto pozneje) ter ministrstvo, pristojno za izobraževanje (14 poročil v letu 2012, 29 poročil v letu 2013 in že 61 poročil letos do 18. avgusta). Med agencijami pa je o lobističnih stikih največkrat poročala Javna agencija RS za zdravila in medicinske pripomočke (32-krat v letu 2012 in 18-krat v letu 2013).
Med poslanskimi skupinami največ stikov navadno prijavi SD, SMC in ZL o lobistih še ne poročata
V porastu je tudi število poročil, ki jih KPK posredujejo poslanske skupine. O največ stikih vse od leta 2011 poročajo iz SD (22-krat v letu 2011, 25-krat leto pozneje, 75-krat lani in 18-krat do 18. avgusta letos). To seveda ne pomeni, da je bilo tovrstnih stikov tudi sicer največ, pač pa le, da jih je največkrat prijavila komisiji.
Med poslanskimi skupinami, ki so poročale o več kot 10 lobističnih stikih letno, so še PS (49 poročil leta 2013), NSi (16 poročil leta 2012 in 20 poročil leto pozneje), DeSUS (25 poročil lani in 12 poročil do 18. avgusta letos), LDS (15 poročil leta 2011) in DL (11 poročil leta 2013).
Novinki v državnem zboru, poslanski skupini SMC in ZL, po podatkih, zbranih do 18. avgusta, o lobističnih stikih še nista poročali. Predsednik DZ iz vrst SMC Milan Brglez je sicer v pogovoru za STA v začetku avgusta potrdil, da je bolj ali manj jasno, da so lobisti skušali navezati takšne in drugačne stike s stranko. Ob tem pa je poudaril, da se je SMC skozi volilno kampanjo pripisovalo precej več zaledij, kot je bilo res.
Do predstavnikov ZL pa po besedah vodje poslanske skupine Luke Mesca v tednih po volitvah lobisti še niso pristopili.
Poslanci so s potrditvijo mandata postali potencialni lobiranci
Poslanske skupine se sicer na KPK večkrat obrnejo po pojasnila v zvezi z nejasnostmi, povezanimi z lobističnimi stiki. Kot so za STA potrdili v komisiji, jih zanimajo zlasti konkretna vprašanja, kot sta pravica po zavrnitvi stika ali uporaba obrazca za prijavo lobističnega stika.
Ob novem sklicu DZ pa je komisija za poslance pripravila tudi sveženj informacij, s katerimi jih je želela opomniti na nekatere pomembne zakonsko opredeljene datume in obveznosti, ki izhajajo iz njihove nove ali ponovljene poslanske funkcije. Vsebina informativnega svežnja poleg informacij glede poročanja o premoženjskem stanju, izogibanja nasprotju interesov in omejitev poslovanja vsebuje tudi napotke o lobiranju. Poslanci so namreč s potrditvijo mandata postali tudi potencialni lobiranci.
