Zanimivosti

Ideja, ki je Jaki Blažonu odprla svet

Miša Čermak
14. 6. 2014, 09.07
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.54
Deli članek:

Jaka Blažon, dijak tretjega letnika viške gimnazije, je poln zgodb in ustvarjalnosti, ki se je dobesedno razcvetela pred dobrim letom. Takrat je prvič slišal za Ustvarjalnik, se začel ukvarjati z zagonskimi podjetji, dobil prvo investicijo za inovativen pokrovček in lani oktobra z ekipo ustanovil zagonsko podjetje Wivu. Letos je bilo že razglašeno za najboljše v Sloveniji, Jaka pa je bil izmed tisoč kandidatov sprejet med dvanajst študentov na elitni univerzi Watson. Pametni mladi mož bo odšel tja prihodnje leto, po opravljeni maturi v Sloveniji.

Šimen Zupančič

Wivu je mobilna aplikacija, ki uporabnike izzove, da ujamejo in delijo trenutke v svojem življenju. Njen glavni partner je Unicef z akcijo Dobra dela. Jaka Blažon, ki ga navdihujeta tako mama kot oče, oba ekonomista, in je tri leta nastopal na državnih in svetovnih prvenstvih ter tekmoval za slovensko mladinsko reprezentanco v prostem smučanju, se je lani  posvetil samo zagonskemu podjetju, ki ga bo prihodnje leto popeljalo na študij na elitni univerzi Watson, kjer vsako leto sprejmejo samo dvanajst študentov. Ti najperspektivnejši mladi ljudje se podjetniško udejstvujejo pod vodstvom mentorjev, Nobelovih nagrajencev, najuspešnejših svetovnih gospodarstvenikov.

Od polžje farme do prvega uspeha

To, kar doživlja Jaka, je zagotovo uspeh. Sam pravi, da si ga vsak ustvarja sam. »Sem ambiciozen, toda spet ne tako zelo: rad sem samo vesel in to je moj cilj.« Energija, ki jo prinaša v svoje podjetniško delo, se je začela čisto slučajno. »Od nekod smo se peljali domov in po radiu sem slišal, da Ustvarjalnik razpisuje potovanje v Silicijevo dolino za najboljši dijaški startup. Takrat nisem vedel, kaj je to, niti kdo dela na Googlu. Zdaj seveda vem, startup je novo zagonsko podjetje, ki ima možnost dobivati svoje uporabnike eksponentno, kar pomeni, da, recimo, vsakih sto ljudi, ki obišče neki frizerski salon, tja pripelje sto novih ljudi, uporabnikov. Rast zagonskega podjetja pa mora biti eksponentna, če želi biti res dobra.«

Šimen Zupančič

Lani je poiskal Ustvarjalnik in njihov razpis – med drugim bi moral opisati svoj poslovni načrt. »Idej je bilo veliko, ena izmed njih so bile domače polžje farme.« Vedel je, da gre v Italiji to za med. »Za 1500 evrov, ki jih daš, pridejo, ti preorjejo vrt, postavijo hiške in zarod polžev – in jih gojiš. Za prehrano, saj so odlični za hrano športnikov, pa v parfumih, kremah, šamponih so – donosen biznis.«

Želel je postaviti farmo na družinskem zemljišču, na katerem je že tako ali tako veliko polžev, najel bi študenta, ki bi to delal …, a nazadnje se je na Ustvarjalnikov razpis prijavil z idejo pametnega algoritma, ki bi dekletom izračunaval proste termine za masaže, frizerje in podobno. Prebil se je med pet najboljših in se je začelo zares ...

Od pokrovčka do Unicefa. Zmagal sicer ni in je bil zaradi tega kar malo žalosten, a Matija iz Ustvarjalnika ga je povabil, naj kar pride po pomoč, če jo bo potreboval. Tako se je prijavil na poletno šolo podjetništva, še pred tem pa se je s smučarskimi prijatelji domislil inovativnega pokrovčka za nutello.

»Imam mlajšega brata, ki rad je nutello, doma imamo pa belo pohištvo in jaz moram čistiti za njim. Za koncept inovativnega pokrovčka (ki preprečuje zapackanost, op. a.) sem dobil dvakrat po petdeset evrov – sploh si nisem mogel predstavljati, da mi je nekdo dal sto evrov samo zato, da sem predstavil idejo!« Ideja še čaka, da pride na platformo za zbiranje denarja, toda naslednja zamisel je pa bila zmagovalna.

»Zelo sem si želel zmagati – ravno takrat se mi je zgodila enostavna stava in mi pokazala, da ljudje vidimo stvari različno: če rečeš rdeča petka, nekdo vidi rdeč renault 5, drugi pa test, ocenjen s petico.« Rodil se je Wivu, nagrajena mobilna aplikacija, ideja pa je res preprosta, a učinkovita, razlaga Jaka. »Čeprav je svet takšen, kot je, ga mi vidimo takega, kot smo mi sami. Želeli smo torej platformo, skozi katero bi ljudje povedali, kako nekaj vidijo.« Gre za fotografije, posnete z mobilnim telefonom. Jaka je želel investirati nekaj svojega denarja, a so se za to obvezali v Ustvarjalniku.

Za nekaj dni so se s programerji zaprli v pisarno in naredili mini izdelek. »Kot bi se mi rodil otrok. Ko sem na telefonu videl ikono – tega občutka se ne da opisati!« A kaj dobrega to prinaša skupnosti, ga pobaram. »Ko se je razvil Twiter, se je razvila tudi komunikacija s korporacijami. In zakaj ne bi mi združili podjetij, ki delajo izdelke za vsakdanjo uporabo in te vsak uporablja malo drugače? Wivu se prelevi v odlično komunikacijsko sredstvo med podjetjem in uporabnikom, le da besede zamenjajo slike. Uporabniki bodo gradili zgodbo skupaj s podjetjem, to je naša vizija!«

Odskočna deska.

Pa denar? »Ekipa (štirje člani iz gimnazije in zunanji svetovalci) Wivu iščemo podjetja, ki bi nam pomagala, odzval se je Unicef.« Za Jako in ekipo je to odskočna deska do podjetij, ki bodo zainteresirana.« Želijo prodreti in uspeti, Jaka je iskren: »Tudi pri tistih ustvarjalcih, ki rečejo, da bi radi naredili nekaj dobrega, je prisotna želja po denarju: ja, želimo si zaslužiti, a želimo narediti, ustvariti tudi novo vejo marketinga, v kateri bosta uporabnik in podjetje živela v sožitju! In, dolgoročno, ne bosta zavajala ljudi.«