Kot je poročala hrvaška tiskovna agencija Hina, bo to najbolj ganljiva obeležitev obletnice zavezniškega izkrcanja v Normandiji, saj se bo svet poslovil od svoje "najboljše generacije". Veterani, opirajoč se na palice, v invalidskih vozičkih in z drhtečimi rokami polagajo cvetje na grobove.
Ameriški vojni veteran Bernard Dargols, ki se bo udeležil petkove slovesnosti, je izrazil zaskrbljenost, da bo z njihovo generacijo izginilo tudi zanimanje za to, kar so preživeli. "Prosili so me, da povem svojo zgodbo, ker nas je ostalo le še nekaj. O invaziji nisem prebral v knjigah. Bil sem tam," je dejal. Živo se spominja strahu, ki ga je čutil med invazijo, medtem ko se je izkrcaval na plažo pod preprogo sovražnikovih bomb, z minimalno vojaško izobrazbo in brez dneva vojne izkušnje.
Slovesnost bo tudi priložnost, ko se bo svet lahko ponovno spomnil na vrednote, za katere so bili številni mladi možje med drugo svetovno vojno pripravljeni žrtvovati svoje življenje: mir, svobodo, bratstvo ter človeško dostojanstvo. Uradne petkove slovesnosti naj bi se udeležilo 19 predsednikov držav in vlad, med njimi ameriški predsednik Barack Obama, ruski predsednik Vladimir Putin, britanska kraljica Elizabeta II. in nemška kanclerka Angela Merkel, povabljen je tudi novi ukrajinski predsednik Petro Porošenko. Ob robu slovesnosti naj bi imel Putin številna dvostranska srečanja, ki bodo po pričakovanjih v znamenju aktualne ukrajinske krize.
Zavezniško izkrcanje v Normandiji, ki je pomenilo začetek konca druge svetovne vojne, se je začelo v noči na 6. junij pred 70 leti. Na "dan D" je na obale Normandije začelo jurišati več kot 200.000 ameriških, britanskih, francoskih, kanadskih in ostalih zavezniških vojakov. Nekaj dni kasneje je Normandijo preplavilo že skoraj milijon zavezniških vojakov, ki so imeli pred seboj le en cilj: Berlin. Nemčija, v precepu med tedanjo Sovjetsko zvezo na vzhodu in zaveznicami na zahodu, je kapitulirala 11 mesecev kasneje.
