Ideja je zrastla na zelniku sedeminštiridesetletnega Kwon Yong-seoka, nekdanjega odvetnika.
Da bi ubežali stresu, se zatekajo v zapor.
»Takrat nisem vedel, kako si vzeti čas od neprestanega dela,« je povedal Kwon. »Počutil sem se, kot da me odnaša proti moji volji, in da moje življenje ni v mojih rokah.«
Takrat se je odločil, da bi rad nekaj časa preživel za rešetkami. Eden izmed njegovih starih znancev je bil upravnik zapora, a je njegovo prošnjo gladko zavrnil, terapevtski učinki gor ali dol. Tako se je odločil vzeti stvari v svoje roke in zaporniški duhovni center je meso postal lanskega junija. Gradnja, ki je trajala eno leto, je stala slabih štirinajst milijonov evrov. Denar za neprofitno ustanovo je zbral s posojili in prispevki prijateljev in sorodnikov.
Večji del dneva se v samoti odvija med štirimi stenami.
Preden se prijavijo, morajo gostje izročiti svoje telefone in vso drugo lastnino. Nato jim izročijo zaporniška oblačila in jih pospremijo v eno od samic opremljenih s straniščem, lijakom in majhno mizo. Dnevne obroke dobivajo skozi odprtino v vratih. Večji del dneva se tako v samoti odvija med štirimi stenami, na voljo pa so tudi predavanja in posebni skupinski seminarji, ki potekajo v večernih urah.
Dve nočitvi staneta 105 evrov, saj ljudje povečini dlje ne zmorejo, kar pa ni skladno s Kwonovo prvotno vizijo. Prav tako se je moral sprijazniti, da hočejo ljudje vsaj enkrat na dan preveriti svoje telefone, četudi si je izkušnjo zamišljal kot povsem odrezano do sveta. Meni tudi, da so prostori pretopli in prečisti, da bi se zdeli kot pravi zapor, a vseeno se vanje zatega na stotine Južnokorejcev, ki bi radi ubežali pritiskom vsakdanjika.
