Zakaj otrok noče v šolo?
To, da šolar, bodisi osnovnošolec ali dijak, noče k pouku, ni nič drugega kot njegov klic na pomoč. Nikar si ne domišljajte, da gre za izsiljevanje oziroma za skrbno načrtovano »rušenje« staršev, ki imate že tako ogromno dela s svojimi obveznostmi. Ne, niste krivi, da otrok šprica pouk, kajti šola je izključno njegova odgovornost. Vas je pa s tem, ko ste na govorilnih urah osupnili ob 20 neopravičenih urah in 15 opravičenih, za katere niti ne veste, kdo jih je opravičil, otrok gotovo poklical, da se bolj vključite v njegovo šolanje. Niste krivi, ste pa edini, ki otroku lahko pomagate.
Niste krivi, ste pa edini, ki otroku lahko pomagate.
Morda mu je hudo zaradi tega, ker se v družini starša preveč ukvarjata s svojimi težavami, bodisi z ločitvijo oziroma s stalnim prepiranjem, morda je otrok zaživel le z mamo in s špricanjem kliče očeta, ki ima premalo stikov z njim, ne gre pa izključiti niti tega, da se težave pojavljajo v šoli. Čisto mogoče je, da se otrok boji kakega izsiljevalca ali pa se zelo slabo razume z učitelji pri urah, kjer manjka. Lahko, da mu manjka primernih strategij, kako se spoprijeti s težko snovjo, in v tem primeru potrebuje zgolj spodbujanje in več sprotnega preverjanja. Veliko raziskav je potrdilo, da več izostajajo od pouka tisti otroci, katerih starši imajo premalo stika s šolo in se z mladostniki o njej premalo pogovarjajo. A pozor, ocene niso edina pomembnost! Razumevanje s sošolci in učitelji sta velikokrat tista dejavnika, zaradi katerih mladostniki radi hodijo v šolo ali pa jim je šola zgolj nujno zlo.
Nikoli ni prepozno za pogovarjanje oziroma vzgojo odgovornega odnosa do šole, kar pomeni tudi spoznanje, da se otrok uči zase in da mora spoštovati učitelje. Če boste starši spoštovali profesorje, je veliko bolj verjetno, da jih bodo tudi otroci. A pozor, neprofesionalno učiteljevo vedenje, ki ga ne spremenijo vaši predlogi učitelju in zatem še ravnatelju, gotovo terja vaše ukrepanje. Otroku jasno pokažite, da mu verjamete in da so njegovi občutki o čemerkoli, tako tudi o učitelju, pomembni in da ima vso pravico do njih!
Kako ukrepati?
Novice, da otroka 14 dni ni bilo pri pouku matematike, torej kot prvo in najpomembnejše ne smete vzeti osebno. Vzemite si čas, da se umirite, in še preden stopite k otroku, sami razmislite, kaj bi utegnilo biti vzrok izostajanja. Pripravite se na otrokov čemerni odziv oziroma momljanje: »Nimam pojma, zakaj sem manjkal,« ali »ne mi zdaj še ti težit,« ali, »učiteljica nima pojma,« ali celo, »jaz, da sem šprical pouk? To si pa narobe zvedela. Na tej šoli vse narobe zapišejo!« Poiščite prijazen trenutek, ko se vam in otroku nikamor ne bo mudilo in vas prav nič ne bo moglo spraviti ob živce, ter začnite v smislu: »Obvestili so me, da manjkaš pri pouku, in čutim se dolžna, da ti pomagam. Imaš težave s prijatelji ali učiteljem? Ti je v šoli dolgčas ali ne zmoreš šolske snovi?« Ne glede na otrokovo morebitno žaljenje vas in učiteljev in vrstnikov ostanite med pogovorom ves čas spoštljivi v zavedanju, da ste najpomembnejša oseba v otrokovem življenju.
Otroci, ki ne marajo v šolo, med starši pogosto zanetijo še dodaten spor, to pa je tisto, kar si odraščajoča duša, čeprav je videti drugače, najmanj želi. Če ste se pravkar ločili, vam otrok z izostanki sporoča, da začnite z očetom vendarle spoštljivo govoriti in da še naprej ostanita enotna pri vzgoji. Prav medsebojno podpiranje matere in očeta, ne glede na to, kako različni so sicer vajini pogledi na vzgojo oziroma špricanje in koliko zasebnih stisk morata rešiti, je tisto, kar otroka prej ali slej naravna na odgovornost do šole. Izboljšajte mnenje o sebi in postanite boljši starši. Ne pozabite - ena največjih otrokovih potreb je potreba po tem, da spoštuje mamo in očeta. Če mama in oče zaradi nezrelega reševanja sporov ali stalne jeze in zmerjanja otroka nista vredna spoštovanja, je to vaša velika težava in otrokova velika bolečina, ki jo, zapišimo še enkrat, vedno izraža s pravilnim vedenjem.
Pogovor lahko zaključite s stavkom, da si boste zdaj, ne glede na vse, vzeli veliko časa zanj in za njegovo šolanje, da ga boste denimo zjutraj vozili v šolo in da mu boste pomagali poiskati dobrega inštruktorja za matematiko.
Praktični nasveti glede snovi
Če otrok ne dohaja težke snovi, se dogovorite z učiteljem in zagrizite v bistvo problema. Inštruktor bo pomagal, morda pa bo dobro prositi še za dodatno domačo nalogo. Učitelj lahko vpraša tudi učence, kateri bi bil pripravljen pomagati vašemu otroku, vi pa otroka vprašajte, s kom bi najraje delal. Tudi če ima težave v odnosih s sošolci, lahko pomaga učitelj, tako da ga vklopi v skupino, za katero ve, da ga bo sprejela.
Odraz hrepenenja po pozornosti staršev in učiteljev.
Poskrbite, da bo vse, kar je povezano s šolo, otroku zanimivo. In še enkrat, ne poudarjajte samo ocen. Če so otroci obsedeni s tem, da morajo imeti samo petke, jim bo upadel pogum tudi takrat, ko bo njihovo delo popolnoma sprejemljivo.
Tvoja navzočnost je pomembna in tudi tvoja odsotnost je pomembna!
Otroci in mladostniki morajo čutiti, da ste veseli njihove navzočnosti, kadar so doma, in da jih zelo pogrešate, kadar so zdoma. Hitro namreč opazijo, ali se drugim zdijo nadloga, še hitreje pa zaznajo, ali si starši vidno oddahnejo, ko gredo iz sobe. Logična posledica takšnega vedenja je, da se bodo otroci počutili nezaželene in bodo veliko zdoma. In da bodo špricali pouk ter tako klicali starše, naj se vendarle poiščejo in jim povedo, kako zelo jih imajo radi in so zaskrbljeni zanje.
