57-letna Sandra Schulte je bila najstarejša od petih otrok in rojena z Downovim sindromom.Svoje celotno življenje je preživela z očetom Thomasom, 77, in mamo Sharon, 76 v Minnesoti v Združenih državah Amerike.
Bila je kot otrok, ki ni nikoli zares odrastel, pove njena sestra Kim Butkowski. Ob tem pa dodaja, da je bil trojica med seboj neverjetno povezana – »Pri njih treh ni bilo mogoče razločiti, kje se eden začne in drugi konča.« Sandra oziroma Sandy, kot so jo klicali, se je večkrat udeležila olimpijskih iger za ljudi z motnjami v duševnem razvoju, v zadnjih letih pa je bila vse slabšega zdravja.
Trojica je bila med seboj neverjetno povezana.
»Bila je zelo šibka,« pove Kim. »Težko je hodila in ni se mogla več hraniti sama. Kot da bi se pospešeno starala.« Osemnajst mesecev zatem so materi Sharon odkrili raka na pljučih; ta se ji je pozneje razširil še na možgane. Poslabšalo se je tudi očetu Thomasu, ki je imel vedno večje težave s spominom. Tudi njemu so odkrili raka na pljučih. Skupaj so se preselili v negovalni dom. »Mama je hotela preživeti Sandy,« pove Kim. »Skupaj z očetom sta jo hotela pospremiti do nebeških vrat – in to se je tudi zgodilo.«
Sandy je 7. marca preminila v starosti 57 let. Naslednji dan ji je sledila Sharon, stara 76 let. Njeni otroci so prepričani, da je vztrajala zgolj zato, da se ji je izpolnila želja. Tri dni pozneje, 11. marca, se je poslovil še Thomas. Star je bil 77 let. Vsi trije so bili pokopani skupaj: Sandy so upepelili, njeno žaro pa položili v roke matere, pokopane poleg moža – njuni otroci so namreč prepričani, da sta si starša tako želela preživeti večnost.
