V tujini je za takšne primere pomoč usposobljenih strokovnjakov ustaljena praksa, medtem ko Slovenci o svojih težavah še vedno rajši molčimo in čakamo, da se bodo rešile same od sebe. Napaka!
V Sloveniji v okviru javnega zdravstva deluje nekaj ambulant za spolne motnje (v Ljubljani na primer v okviru Centra za mentalno zdravje), a žal jih lahko pri nas preštejemo na prste ene roke. Mi smo se obrnili na seksualno terapevtko Vesno Jarc, ustanoviteljico zasebnega Inštituta EMDR, ki je iz psihoterapije diplomirala na Univerzi Sigmunda Freuda na Dunaju. Njeno poslanstvo je v izboljševanju spolnega življenja posameznikov in parov, ki se za težave v spalnici odločijo poiskati strokovno pomoč.
Kadar težav v spalnici ne moremo rešiti sami
Za obisk seksualne terapije se odločajo tako pari kot posamezniki. Moški največkrat zaradi težav z erekcijo in s prezgodnjim ali zapoznelim izlivom, ženske zaradi nezmožnosti doživljanja orgazma ali vzburjenja, bolečega spolnega odnosa ter vaginizma – nehotenega mišičnega krča, ki se sproži ob vhodu v nožnico. Nekateri dolgoletni pari se za obisk terapevta odločijo zaradi upada strasti, drugi zaradi težav z varanjem. Terapija je običajno izhod v sili, kadar ne najdejo več druge rešitve in se soočijo z možnostjo razhoda. »Če bi se odločili poiskati pomoč takoj, ko se težave začnejo, namesto da čakajo, dokler ni stanje skoraj brezupno, bi si marsikaj prihranili,« o svojih klientih pravi Vesna Jarc.
Seks živi tudi pri osemdesetih letih in še vedno lahko prinaša zadovoljstvo in bližino.
Pari se na terapiji pogosto prvikrat spoprimejo s svojim spolnim nezadovoljstvom, saj se o tej temi zaradi sramu ali predsodkov preprosto ne znajo pogovarjati. Vesna Jarc poudarja, da sta prav komunikacija in povezanost ena glavnih pogojev za izpolnjujoče spolno življenje in posledično tudi za zdravo zvezo. Predvsem ženske svoje težave najpogosteje zamolčijo in jih zadržujejo v sebi. Po besedah Jarčeve »zelo redko poiščejo pomoč, kar je škoda, saj je uspešnost zdravljenja primarne anorgazmije (to imajo ženske, ki pri spolnosti niso nikoli doživele orgazma) od 80 do 90 odstotkov, sekundarne (ki se pojavlja zgolj v določenem obdobju pri ženskah, ki so bile sicer zmožne doseči orgazem) pa do 75 odstotkov.«
Kako poteka seksualna terapija
In kaj se dogaja za zaprtimi vrati seksualnega terapevta? Pred samim začetkom psihoterapevtka želi, da zdravnik izključi možnost organskih bolezni (kot so sladkorna bolezen, povišan krvni tlak, kardiovaskularne bolezni, povečano delovanje ščitnice, bolezni prostate ali jemanje določenih zdravil), ki bi bile lahko vzrok za spolne motnje. Prvi dve srečanji sta običajno namenjeni težavam in izzivom, s katerimi se par ali posameznik srečuje v svoji zvezi, ter izobraževanju o spolnem zdravju. Nato terapevtka razloži vaje, ki naj jih par ali posameznik redno izvaja doma: senzualno masažo, vaje dotikanja, vaje poslušanja, vaje pri prezgodnjem izlivu, vaje zavedanja, vaje sproščanja … Pri večini motenj začetne vaje vključujejo prepoved spolnih odnosov. »To je pomembno zaradi zmanjšanja napetosti, ki jo občutita tako moški kot ženska, kadar imata težave v seksualnem funkcioniranju.«
Vzroke za upad strasti Vesna Jarc deli v tri skupine. V prvo spadajo spolni miti oziroma napačne predstave, povezane s spolnostjo. V drugi so težave, povezane s pomanjkanjem intimnosti in povezanosti med partnerjema. V tretji skupini pa so težave, povezane s 'simbiozo', ko partnerja postaneta najboljša prijatelja in hkrati nehata biti ljubimca.
Po nekaj tednih terapije pari oziroma posamezniki postanejo sproščeni in začnejo opažati prve spremembe, najpogosteje na področju komunikacije. Velikokrat povedo, da se še nikoli niso tako odprto, iskreno in sproščeno pogovarjali. »Ravno v sproščenem odnosu do situacije, v rušenju tabujev in destruktivnih mitov, v jasni in odprti komunikaciji se skriva ključ do spremembe. V vsakdanjem življenju se to pokaže v manjšem številu prepirov in resničnem poslušanju druge osebe ter prepoznavanju njenih, hkrati pa tudi svojih želja in potreb.«
Spremembe se seveda ne zgodijo čez noč, ključno je predvsem, da par oziroma posameznik pri terapiji vztraja. Običajno pa je za rešitev določene težave potrebnih od pet do dvajset terapevtskih ur.Soočanje z ženskimi in moškimi težavami. Ženske in moški spolnost doživljamo različno, čemur se prilagaja tudi terapija. »Moškim ogromno pomeni sposobnost erekcije, zato je pomembno, da obstaja možnost zdravljenja motnje erekcije s tabletami ali drugimi oblikami terapije, kar moški doživijo kot veliko olajšanje. Pri ženskah pa se želja po seksu pojavi šele ob zadostni spolni stimulaciji. Zanje je pomembnejša intimnost, ljubkovanje, izražanje nežnosti in ljubezni,« pravi Jarčeva. »Zlasti moški se pogosto preveč osredotočajo na orgazem in pozabijo, da je seks proces, pri katerem je treba ves čas uživati.«
Ena največjih težav dolgoletnih parov je upad spolnega zanimanja. Vendar Vesna Jarc opozarja, da ta proces ni univerzalen. »Obstajajo pari, ki jim uspeva obdržati strast ne samo leta, ampak tudi desetletja. Raziskave sicer kažejo, da pogostost spolnih odnosov s časom upada, vendar to zmanjšanje ni dramatično in ni nujno, da vpliva na zadovoljstvo spolnega življenja.« Pomembno je vedeti, da dober seks ni nujno spontan, ampak ga lahko načrtujemo, s čimer oživimo svoje spolno življenje.
Vzroke za upad strasti Vesna Jarc deli v tri skupine. V prvo spadajo spolni miti oziroma napačne predstave, povezane s spolnostjo. V drugi so težave, povezane s pomanjkanjem intimnosti in povezanosti med partnerjema. V tretji skupini pa so težave, povezane s 'simbiozo', ko partnerja postaneta najboljša prijatelja in hkrati nehata biti ljubimca. Vse te težave se da ob ustrezni strokovni pomoči seveda odpraviti. »Neki moški je na terapiji izjavil, da se tudi svoje najljubše jedi naveličaš, če jo ješ vsak dan,« pripoveduje Jarčeva. »Odgovorila sem mu, da je jed res lahko enaka, a pripravljamo jo lahko na različne načine, z različnimi začimbami in omakami. Seks živi tudi pri osemdesetih letih in še vedno lahko prinaša zadovoljstvo in bližino.«
10 destruktivnih mitov o spolnosti
Spolnost je sinonim za seks.
Pravi moški je vedno pripravljen na seks.
Če me partnerica/partner ljubi, bo pri seksu naredil/-a vse, kar si želim.
Če si partnerica/partner ne želi seksa, pomeni, da me ne ljubi.
Ni seksa, še posebej ne dobrega seksa, brez erekcije.
Ljubezenske veščine so prirojene in se jih ne da naučiti.
Dober seks je nujno spontan, načrtovanje ga uniči.
Moškim je seks pomembnejši kot ženskam.
Slabega seksa ni mogoče izboljšati, razen če zamenjamo partnerja/partnerico.
Z leti kakovost spolnega življenja upada.
Anina izpoved
Ana (29) se je za seksualno terapijo odločila zaradi težav pri doseganju orgazma. Čeprav nima nikakršnih travm ali frustracij, jo težava spremlja, že odkar pomni. »Preden sem prišla, sem se kar nekaj časa obotavljala, nazadnje pa sem le zbrala pogum. Seksualne težave so pač tabu, o njih nam je neprijetno govoriti. Če bi imela žolčne kamne, bi o tem klepetala z vsakim znancem, za seksualno terapijo pa najprej nisem povedala niti najboljši prijateljici.« S terapevtko sta se na začetku pogovorili o ravni in pogostosti spolne želje, o vzburjenju, orgazmu, morebitni genitalni bolečini in ravni spolnega zadovoljstva. Nato sta prešli na glavni del – tako imenovano edukacijo in spodbujanje. »Med edukacijo mi je terapevtka razložila mehanizem spolnega vzburjenja, vaje S. F. (Sensate focus – serija vaj, ki se osredotočajo na uživanje), tehnike masturbacije, vaje, ki zmanjšujejo tesnobo in povečujejo erotično sproščenost, ter keglove vaje za krepitev vaginalnega mišičnega tkiva, ki povečujejo občutljivost.« Trenutno sta Ana in terapevtka v fazi 'spodbujanja', kjer Ana spoznava svoje telo (delo z zrcalom, uporaba vibratorja in drugih spolnih igračk) in pozitivna spolna stališča. Terapevtka jo spodbuja k odprtim pogovorom s partnerjem, učenju medsebojnega stimulativnega dotikanja, skupni uporabi vibratorja in raziskovanju različnih položajev. »Raziskave kažejo, da so pri anorgazmiji najboljši položaji ženska na moškem, misijonarski položaj in bočni položaj, pri katerem je moški zadaj. Z mojim dragim naju čaka še precej raziskovanja, vsekakor pa sem se ogromno že naučila. Predvsem to, da nobena težava ni nerešljiva!« zaključi Ana.
