Šestintridesetletni Dennis Sorensen je svojo dlan za novo leto izgubil v grozljivi nesreči s pirotehničnimi sredstvi. Do nezgode je prišlo v kraju Aalborg na Danskem, kjer živi še danes. Od takrat je nosil običajno protezo, ki zaznava premikanje mišic v štrclju roke, kar mu omogoča zapiranje in odpiranje dlani ter prijemanje predmetov.
Bionična dlan, ki omogoča neposredno zaznavanje.
Toda brez senzoričnih informacij ne more čutiti, kaj prijema, kar mu otežuje ocenjevanje potrebnega pritiska. Vendar pa temu ni več bilo tako, ko so mu švicarski in italijanski zdravniki v bolnišnici Gemelli v Rimu nadeli robotsko okončino – bionično dlan, ki mu omogoča neposredno zaznavanje. Ta informacije o predmetu zaznava s pomočjo električnih signalov iz umetnih kit, ki nadzorujejo gibanje prstov. Impulzi nato preko napeljave potujejo v štiri elektrode, vsajene v njegovo roko.
Proteza naj bi bila na tržišču čez nekaj let.
Elektrode so mu morali iz varnostnih razlogov odstraniti en mesec po namestitvi bionične dlani, vendar pa so znanstveniki prepričani, da bi te tudi po tistem še delovale in ne poškodovale njegovega živčnega sistema. Dennis se je tako moral soočiti s posebnim psihološkim izzivom, saj je podoživel izgubljeni občutek le toliko, da se je nanj navadil, preden ga je znova izgubil.
Avtorji eksperimenta so v poročilu tako zapisali, da je to prvi korak k bionični dlani, ki lahko tako zaznava kot se tudi premika. Ob tem pa dodajajo, da bo preteklo še nekaj let, preden bo takšna proteza prišla na tržišče.
