Število obsojenih za zločine se je v Sloveniji v zadnjih letih močno povečalo. Tudi kazni so vedno strožje in posledično se je v zadnjih letih drastično povišalo število zapornikov. To se pozna tudi pri bivanjskih razmerah za zapahi.
Zanimivosti
Leta 2005 je Rotary klub Ljubljana svojemu mestu podaril ikonično uro
''Zaporniki prihajajo hitreje in so zaradi strožje kaznovalne politike zaprti dlje časa. Povprečna zaporna kazen obsojenca, ki konča na Dobu, je 7 let in pol. Kot razloži direktor, se s prezasedenostjo dobro spopadajo predvsem po zaslugi odprtega sistema, ki so ga uvedli že pred več leti. Tako so zaporniki v svoje sobe zaprti praktično le, ko je čas za spanje. Sicer so zaposleni z dnevnimi opravili, šolanjem, tečaji ali pa delajo v tovarni gasilske opreme, pralnici, kuhinji ter na kmetiji z več hektarji zemlje in 30 konji.''
Velika težava je zasvojenost z drogami. Kar četrtina vseh zapornikov naj bi imela težave z uživanjem prepovedanih substanc, a tega se po besedah direktorja ne da preprečiti. V zapor naj bi zaporniki droge prinašali v telesnih odprtinah ali pa v skritih žepih oblačili. Zasvojencev ne ločujejo od ostale populacije, razen če gre za osebo, ki je izjemno moteča.
A tako kot posebne obravnave ne dobijo zasvojenci, je ne dobijo niti bolj slavni zločinci. In kdo vse prestaja kazen v zaporu na Dobu in kakšne so njihove ugodnosti, si preberite v današnju številki časopisa Svet24!
