Študijo so raziskovalci ameriške univerze Emory opravili na miših, ki so jih naučili izogibanja točno določenemu vonju. Miši so se namreč bale vonja, podobnega češnjevemu cvetu, njihovo obnašanje pa se je preneslo vse do "vnukov".
Podrobna analiza sperme je pokazala, da je bil pri tako izurjenih miših del DNK, odgovoren za občutljivost na omenjeni vonj, bolj aktiven. Tako so bili tudi mišji potomci in potomci potomcev izredno občutljivi na ta vonj in so se mu izogibali, čeprav z njim nikoli niso imeli posebne izkušnje. Raziskovalci so odkrili tudi spremembe v strukturi možganov.
"Izkušnje starša, celo pred spočetjem, pomembno vplivajo tako na strukturo kot delovanje živčnega sistema prihodnje generacije," tako zaključujejo raziskovalci.
"To je morda eden od mehanizmov, prek katerega predniki vplivajo na svoje potomce," je za BBC povedal eden od raziskovalcev Brian Dias. "Nobenega dvoma ni, da bo to, kar se zgodi s spermo in jajčecem, vplivalo na prihodnje rodove."
Britanski profesor Marcus Pembrey pa je poudaril, da so ugotovitve zelo pomembne za odpravljanje fobij, strahov in posttravmatskih stresnih motenj. Po njegovem bi morali najnovejša spoznanja upoštevati tudi v boju z debelostjo, diabetesom in motnjami v metabolizmu.
Zanimivosti
"Spomini" se prenašajo med rodovi
Na obnašanje lahko vplivajo dogodki iz prejšnjih generacij, ki so se na mlajše rodove prenesli z neke vrste genetskim spominom, kažejo raziskave na živalih. Poizkusi so namreč pokazali, da lahko travmatični dogodki spremenijo DNK v spermi in s tem vplivajo na možgane in obnašanje prihodnjih rodov, poroča britanski BBC.
