V trenutku, ko nekaj naložite v to globalno podatkovno skladišče, se odpoveste številnim pravicam lastništva. Letošnje poletje se je soustanovitelj Appla, Steve Wozniak, pridružil tistim, ki so izrazili skrb v zvezi s posledicami računalništva v oblaku: ''Mislim, da bo grozno. Verjamem, da se nam v naslednjih petih letih obetajo hude težave. V oblaku si ne lastite ničesar. Več ko prenesemo na oblak, manj nadzora imamo.'' Takšna svarila imajo prepoznaven pedigre. Tako je že leta 2008 ustanovitelj Free Software Foundation, neprofitne organizacije za podporo promociji prostega programiranja, Richard Stallman računalništvo v oblaku označil za hujše od neumnosti. Zakaj je torej svet tako voljan z obema nogama skočiti v oblak, če pa ta predstavlja toliko nevarnosti? In kaj lahko storite sami? Odgovor na prvo vprašanje je priročnost tako za uporabnike kot za podjetja. Imeti na voljo predal elektronske pošte, fotografije, datoteke, profile in informacije praktično kjerkoli je velik blagoslov.
''Mislim, da bo grozno. Verjamem, da se nam v naslednjih petih letih obetajo hude težave. V oblaku si ne lastite ničesar. Več ko prenesemo na oblak, manj nadzora imamo.'' - Steve Wozniak
Podatki naprodaj
Če berete knjigo na elektronskem bralniku, nalagate fotografije ali komentirate spletno stran, na kateri ste prijavljeni, tvitate ali všečkate, ocenjujete ali glasujete, se že nahajate v oblaku, morda ne da bi vedeli. Lastnikom teh storitev to povsem ustreza. Prodaja tovrstnih podatkov namreč pomeni dobršen del prihodkov, od Facebooka pa do Googla. A kupčije, ki jih sklenete, ko pristanete na tovrstne storitve, se lahko kaj hitro razklenejo. Ko je ameriška vlada leta 2012 zaprla stran za deljenje datotek Megaupload, so vsi podatki iz njenega oblaka preprosto izginili. Ali pa kanadski Kobo, ki se je letos nenadoma odločil, da umakne vse e-knjige, ki so izšle v samoizdaji, avtorjeve pravice gor ali dol. Ravno pravice so tiste, ki predstavljajo srčiko največjih nevarnosti računalništva v oblaku. Informacija namreč ni del lastnine v pravnem smislu. Je le elektronsko stanje podatkovnega diska v lasti nekoga drugega ali, bolj verjetno, stanje velikega števila različnih diskov, posejanih širom sveta, od katerih vsak vsebuje del tistega ali vse tisto, kar bi lahko bile številne kopije informacij – dostopnih in reproduciranih po potrebi. V trenutku, ko kliknete 'naloži', se odpoveste večini svojih pravic, podjetje pa si v licenčnem sporazumu, ki ga prebere le malokdo, prisvoji pravice, da z vsebino počne praktično karkoli v okvirih legalnega. Odvisno od države, v kateri se nahajajo strežniki podjetja, si lahko določene privilegije prisvoji tudi vlada: vpogled v stara elektronska sporočila brez naloga in, v primeru ZDA, zaporna kazen zaradi žalitve tajskega monarha.
Zunaj oblaka
Julian Ranger, ustanovitelj in direktor mladega tehnološkega podjetja SocialSafe, verjame, da obstaja alternativa življenja v oblaku: ''Pomanjkanje zasebnosti skozi nenamerno samopoškodovanje in združevanje podatkov s strani tretje osebe bo povzročalo vse večjo škodo, saj ljudje svoje preteklosti ne bodo mogli pustiti za seboj.'' In to še preden sploh govorimo o izgubi podatkov, kraji, prevari. SocialSafe trenutno nudi avtomatsko kopiranje vse oblačne vsebine na vaš osebni računalnik. Počasi se v tej smeri prebujajo tudi pravna razmišljanja, vendar pa njihov tempo krepko presega količina podatkov, ki prihaja na splet. (jp)
