Zemlja naj bi bila na poti nič kaj svetle prihodnosti. Nekatera največja svetovna mesta, kot sta New York in London, naj bi bila zaradi nepovrnljivih sprememb v podnebju nezmožna za življenje – sledila bi humanitarna kriza s stotinami milijonov ljudmi, ki bodo iskali zavetje pred posledicami vse višjih temperatur, ki bi lahko bile vzrok za izumrtje celotnih področij našega planeta.
In ko se čas do sodnega dne počasi odšteva in ko naj bi prve znanilce sprememb pričakovali že konec tega desetletja, avtorji raziskave trdijo, da stvari niso več v naših rokah in da se je treba pripraviti na svet, kjer bodo najhladnejša leta toplejša od tistih, ki se jih spominjamo kot najbolj vročih. Četudi bi vsa sredstva usmerili v zmanjševanje ogljikovih emisij, naj bi bilo posledice mogoče zgolj zamakniti za nekaj let.
Če vse ostane, kot je, naj bi New York dramatične spremembe v temperaturah doživel leta 2047, Los Angeles leto zatem in London leta 2056. Če bi se emisije nekako stabilizirale, bi to pomenilo dobrih dvajset let zamika, preden bi se nad svet zgrnila katastrofa. Prvi ameriški mesti, ki naj bi občutili spremembe, naj bi bili Honolulu in Phoenix; sledila naj bi San Diego in Orlando, nato New York in Washington, zatem pa še Los Angeles, Detroit, Houston, Chicago, Seattle, Austin in Dallas. Zadnje mesto naj bi tako bil aljaški Anchorage – raziskovalci ocenjujejo, da naj bi ga temperature prizadele leta 2071 – s tem da dopuščajo petletno obdobje zaradi potencialnih napak v izračunih.
Nadalje raziskovalci napovedujejo, da bo epicenter segrevanja v tropih, ki naj bi nosili največje breme začetnih sprememb – tako naj bi temperature v Indoneziji začele naraščati že leta 2020. Raziskava še navaja, da naj bi do leta 2050 na območjih z izrednim podnebjem živelo med eno in petimi milijardami ljudi. Prve naj bi posledice občutile države z najmanjšim ekonomskim zaledjem – ironično so to ravno tiste države, ki so za podnebne spremembe najmanj odgovorne. Avtorji raziskave so do svojih projekcij prišli z uporabo računalniških modelov, vremenskih napovedi in drugih podatkov v zvezi z okoljsko problematiko. Po rezultatih raziskave naj bi vsem vrstam na najbolj izpostavljenih območjih preostale le tri možnosti: migracija na hladnejše območje, prilagoditev ali izumrtje.
