Po petih letih je 'Projekt jetijev genom' predstavil videoposnetke jetijev, ki naj bi dokazovali njihov obstoj. Videogradivo iz več zrnatih in zamaknjenih posnetkov domnevno človeku podobnih dlakavih figur s pogozdenih območji ameriške zvezne države Kentucky naj bi po besedah skupine poznavalcev projekta predstavljalo dokončno potrditev skrivnostnega jetija.
Videoposnetki so bili predvajani med novinarsko konferenco, ki je v torek potekala v Teksasu. Javni skepsi in pomanjkanju prepričljivih pričevanj navkljub je Projekt jetijev genom za zbiranje podatkov in dokazov o obstoju jetija v zadnjih petih letih porabil okrog 366.000 evrov.
Dr. Melba Ketchum, forenzičarka in direktorica projekta, ki se je temu pridružila šele pod vtisom domnevno obsežnega dokaznega gradiva, je dejala, da je šlo za resno in znanstveno študijo, ekskluzivno videogradivo pa je bilo pridobljeno od sorodnega Ericksonovega projekta pod vodstvom Adriana Ericksona. Med drugim je bil priobčen posnetek speče samice jetija, daljša različica pa naj bi bila objavljena v dokumentarcu, ki naj bi bil objavljen nekoč v prihodnosti. Menda pa posedujejo tudi DNK-dokaze, ki potrjujejo njegov obstoj. Eden od raziskovalcev in članov projekta, Dennis Pfohl, je dejal, da je izkušnja krepko spremenila življenja vseh udeleženih v raziskavi. 
Poročilo o dognanjih projekta je prišlo le teden dni po tistem, ko je bil razkrit nov zemljevid, ki beleži vsa znana poročila o zapažanjih izmuzljivega bitja v zadnjih dvaindevetdesetih letih. Idejni vodja Josh Stevens je označil 3.313 možnih točk – najstarejše izmed njih segajo krepko v preteklost, natančneje v leto 1921 –, ki označujejo opažanja jetija. Kot kaže, se je skrivnostno bitje vsaj trikrat pogosteje pojavljalo v Missouriju kot sosednjem Kansasu. Stevens pravi, ''da je dobro razvidno, da zapažanja niso enakovredno porazdeljena. Na prvi pogled se zdi, kot da gre za zemljevid porazdelitve prebivalstva.'' 
Slednje ni nič nenavadnega, saj gre pričakovati, da bodo zapažanja pogostejša v bolj poseljenih območjih. Se pa najdejo izjeme, kot so denimo dolina reke Ohio, dolina reke Mississippi, gorovje Sierra Nevada in osrednja Florida. Torej obstajajo območja, na katerih so zapažanja pogostejša, četudi so le redko poseljena, in po drugi strani takšna z veliko gostoto prebivalstva in le maloštevilnimi opažanji. Kot kaže, je največ vročih točk tako v zahodnem predelu Združenih držav Amerike. 
