Eden takšnih je devetinpetdesetletni gruzijski menih Maxime Qavtaradze, ki vrh svojega kamnitega stebra živi že dolgih dvajset let. Tja se je zatekel po prestani zaporni kazni. Takrat se je odločil, da bo moral spremeniti svojo življenjsko pot, od takrat pa živi, kot pravi, bliže Bogu: ''Šele tu v tišini lahko čutiš božjo prisotnost.''
Svojo osamo zapusti dvakrat na teden, da lahko moli s svojimi privrženci: da po lestvi sestopi s skoraj štiridesetmetrskega stebra Katskhi, potrebuje dvajset minut. Vse potrebščine po škripcu prejema dvakrat tedensko. Obiskujejo ga le duhovniki in težavni mladi moški, ki iščejo uteho in nove smernice v življenju.
Naravni steber so nekoč uporabljali stiliti, asketi iz prvih stoletij krščanstva, ki so bežali iz sveta, da bi se izognili njegovim skušnjavam. Ta praksa je v Gruzij preživela do 15. stoletja, ko so v državo vpadle vojske Otomanskega cesarstva. Maxime je leta 1993 opravil svoje zaobljube in se povzpel na steber, kjer je prvi dve leti spal v hladilniku. Od takrat je bila na kapitlju stebra obnovljena cerkev in postavljeno domovanje, ob vznožju pa se je oblikovala prava verska skupnost.
