Astronomi že dolgo sumijo, da galaksije sredstva, potrebna za samovzdrževanje, pritegnejo iz obkrožujočega vesolja, vendar je bilo dokaze o čem takem do sedaj težko pridobiti.
Z novo metodo pa se znanstveniki nadejajo novih znanj in odgovorov na vprašanja o dolgotrajnosti galaksij. Z uporabo razsvetljevanja iz svetlega središča druge ozadne galaksije so astronomi proučevali ozvezdje Tukana na južnem nebu.
Kvazar kot vir svetlobe je del galaktičnega središča, ki ga poganja supermasivna črna luknja. Sijoča skozi ospredje galaksije, svetloba kvazarja ne razkriva samo toka snovi v galaksiji, ampak tudi njeno gibanje in sestavo. Namesto kvazarjev so astronomi pred tem za tovrstno osvetljevanje uporabljali običajne galaksije, vendar le najsvetlejše. Veliko svetlejši kvazarji pa omogočajo proučevanje plinov okrog galaksij, neodvisno od njihove svetlosti, in proučevanje bolj oddaljenih galaksij.
Tako so znanstveniki ugotovili, da galaksije pline iz ospredja pritegnejo vase. Plin tako pridobiva na hitrosti, dokler ne doseže vrteče se galaksije. A plin ne zdrvi proti središču – plin se sklene v nekakšen obroč, proti središču pa se premika tudi do 400 milijonov let. Tam se iz njega nato rojevajo nove zvezde.
