Zanimivosti

Ugriz komodoškega varana

J. P.
28. 6. 2013, 23.00
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.52
Deli članek:

Kreativni izraz strahu srednjeveških kartografov je strnjen v frazo, ki je preživela stoletja, danes pa velja za le še nekaj odročnih krajev: tukaj so zmaji.

Wikipedia
Zastrašujoč

Našteti jih je mogoče na prste ene roke: to so indonezijski otoki Rinca, Gili Motang, Flores in Komodo. Govora je o komodoških varanih – trimetrskih kuščarjih zloglasnega ugriza.

Izmed številnih grozot pa se je najbolj prijela tista o njihovem ugrizu – tako naj bi njihovi gobci premogli množico smrtonosnih bakterij zaradi mrhovine, s katero so hranijo, zato naj bi bila okužba ob še tako malem ugrizu neizogibna.

Dodatno so njihov sloves očrnili Evropejci, ki so v začetku dvajsetega stoletja odkrili varana.

Wikipedia

Izmed številnih grozot pa se je najbolj prijela tista o njihovem ugrizu – tako naj bi njihovi gobci premogli množico smrtonosnih bakterij zaradi mrhovine, s katero so hranijo, zato naj bi bila okužba ob še tako malem ugrizu neizogibna. Na kratko: varani naj bi ustne bakterije učinkovito spremenili v strup.

Vsekakor presunljivo, a neresnično. Neresnica izvira iz poznih sedemdesetih in zgodnjih osemdesetih let prejšnjega stoletja.

Varani si kot bližnji sorodniki kač lastijo gene za strup.

Priznani herpetolog Walter Auffenberg je eno leto na Komodu proučeval varane. Izpostavil je, da varani neustrašno napadejo desetkrat večje vodne bivole, a da jim ti napadi pogosto spodletijo.

Kot se je izkazalo, so bivoli kruto smrt zaradi sepse storili nekaj dni po ugrizu, ki jih je pokončala oziroma oslabila do te mere, da so varani zlahka opravili z njimi. Zato je Auffenberg sklepal, da gre za poseben mehanizem, kar pa je potrdila tudi analiza varanove sline, iz katere so osamili patogene bakterije.

Wikipedia

Tu pa nastopi Bryan Fry z univerze v Queenslandu. Po njegovih besedah varani po hranjenju porabijo do petnajst minut za čiščenje gobcev, v katerem tako ni gnijočega mesa in posledično bakterij.

Nadalje si varani kot bližnji sorodniki kač lastijo gene za strup. Fry je uspel z magnetno resonanco slikati varanove žleze za strup in pokazal, da bi lahko strupi povzročili upad krvnega pritiska.

In zloglasne bakterije? Te naj bi bile povsem običajne, kakršne je mogoče najti pri vseh mesojedcih in ki nikakor ne pripomorejo k smrtonosnosti.

Kako je torej z vodnimi bivoli? Krivec je njihov nagon, zaradi katerega iščejo varnost v vodi, pravi Fry. Ker na Indonezijskih otokih niso avtohtona vrsta in ker je čista voda tam redka, se zatekajo v maloštevilna vodna telesa, ki so legla patogenih bakterij zaradi bivoljih iztrebkov.

Tako se rane, ki so jim jih zadali varani, okužijo. Umazana voda pojasni tudi vsakršno vsebnost tovrstnih bakterij v slini varanov, katerih se navzamejo s pitjem takšne vode. Torej bolj kratkotrajna izjema kot pravilo.