Zgodba korenini v letu 2005, ko je revija Nova na naslovnici objavila fotografijo Pike Božič z neke hrvaške plaže, zgoraj brez, kar naj bi ji uničilo posel.
Zaradi objave fotografij je zvezdnica v odškodninski tožbi od podjetja Burda zahtevala dobrih 50 tisoč evrov odškodnine, na obravnavi pa predložila devet fotokopiranih pogodb o avtorskem delu, s katerimi je dokazovala, da je zaradi odpovedanih koncertov njena denarnica tanjša za najmanj 30 tisoč evrov.
Božičeva je še pred koncem pravde umaknila tožbeni zahtevek, ki se je nanašal na plačilo izgubljenega honorarja, podjetje Adria Media Ljubljana (AML), naslednik Burde, pa je moralo pevki za nematerialno škodo, duševne bolečine, izplačati 5 tisoč evrov. Zaradi suma ponarejanja listin in goljufije so pristojni pri AML-ju pozneje Božičevo in Milankovića kazensko ovadili, saj naj bi bile pogodbe, ki jih je Božičeva septembra 2009 predložila sodišču, fiktivne. »Obdolžena Pika Božič je krive listine na sodišču uporabila kot prave, obdolženi Milanković pa ji je pri tem pomagal,« med drugim piše v obtožnem predlogu.
Pevka in njen nekdanji menedžer sta včeraj že drugič slišala očitke tožilstva, saj se je sojenje pričelo znova. Prvič sta na zatožno klop sedla spomladi 2011, nato pa je obramba konec leta uspela z izločitvijo sodnice Biserke Matjan Križaj, ki je pričam postavljala preveč sugestibilna vprašanja. Spis je zdaj dodeljen ljubljanski okrajni sodnici Vesni Drvarič. Oba obdolžena sta včeraj vztrajala pri predhodnih zagovorih in oba bosta med postopkom odgovarjala le na vprašanja svojih odvetnikov.
Božičeva je v zagovoru marca 2011 pojasnila, da je vse pogodbe sklepal Milanković, ki ga je tudi ustno pooblastila za to. »Vse pogodbe je hranil Milanković, prejela nisem niti kopij. Po telefonu mi je javil datum in kraj, jaz pa sem to zabeležila,« je sodelovanje z Milankovićem od konca leta 2003 do leta 2006 opisala Božičeva. Dejala je še, da je Milankovič zanjo sklenil približno 200 pogodb, za katere verjame, da so bile pristne. Milankovič pa je pojasnil, da je pogodbe sestavil in kot zastopnik podpisal sam. Naročnikom jih je poslal po pošti in po pošti je dobil tudi vrnjene. Zagotavlja, da ni o pristnosti pogodb nikoli podvomil.
Za konec velja poudariti, da se Božičeva z nekdanjim menedžerjem v kazenskem postopku ni znašla, ker naj bi pogodbe ponaredila, temveč ker naj bi ponarejene listine predložila sodišču. Hudič se skriva v malenkostih, radi rečemo. Lov za resnico se bo z zaslišanjem prič nadaljeval septembra.
