Po prepričanju japonskih znanstvenikov se odgovor skriva v oddaljenosti obeh planetov od Sonca, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Zemlja in Venera sta skoraj enako veliki in sta bili ob nastanku pred 4,5 milijarde leti skoraj identične plinaste sestave, od prehoda v trdno stanje pa sta popolnoma različni.
Čeprav sta obe, upoštevaje lestvico kozmičnih razdalj, relativno blizu Sonca, je Zemlja v nasprotju z Venero že zunaj "kritične razdalje" od Sonca. Zemlja je od Sonca oddaljena 150 milijonov kilometrov, Venera pa 108 milijonov kilometrov, japonski znanstveniki o izsledkih pišejo v znanstveni reviji Nature.
Avtorji študije pravijo, da se je planet tipa 1, kot je Zemlja, oblikoval zunaj točke kritične razdalje od Sonca, proces spreminjanja iz plinastega v trdno stanje pa je zato trajal nekaj milijonov let. To je omogočilo ohranjanje zalog vode med skalami in pod površjem.
Planeti tipa 2, primer bi lahko bila Venera, pa so v plinastem stanju ostali dlje časa, tudi 100 milijonov let, saj so od Sonca prejeli več svetlobe, voda pa je v tem dolgem obdobju izginila.
Znanstveniki Venere sicer še niso z gotovostjo uvrstili med planete tipa 2, ker kroži izjemno blizu kritične razdalje od Sonca, je pa njena suhost tipična za planete tipa 2.
Ta spoznanja bi bila lahko koristna pri preučevanju planetov izven našega Sončnega sistema, predvsem pri določanju, na katerih planetih obstaja možnost za življenje, menijo znanstveniki.
