Zaradi lakote je tedaj na Irskem umrl kar milijon ljudi, številni pa so državo zapustili. Irsko je leta 1845 prizadela krompirjeva plesen, zdaj pa so raziskave pokazale, da je vrsta glive, ki je povzročila bolezen, drugačna od tistih, ki še danes napadajo krompir po svetu, zato domnevajo, da je izumrla.
Znanstveniki iz laboratorija v Norwichu v Veliki Britaniji so zasledovali širjenje krompirjeve plesni, ki jo povzroča gliva Phytophthora infestans po svetu od leta 1800 do danes.
Analizirali so suhe liste, ki jih hranijo v botaničnih muzejih v Londonu in Münchnu, sodobna tehnika sledenja DNK pa jim je omogočila, da so izolirali DNK iz vzorcev, ki so bili shranjeni leta 1845.
Primerjali so jih z modernimi genetskimi tipi ter tako dobili vpogled v razvoj patogene glive. Ugotovili so, da je bila vrsta glive drugačna od današnjih in je zelo verjetno izumrla, čeprav tega ne morejo z gotovostjo potrditi.
Raziskovalci verjamejo, da se je oblika pojavila v začetku 19. stoletja ter se nato začela širiti po svetu. Irsko je dosegla poleti leta 1845, ko je bilo vreme sicer toplo, a zelo vlažno, kar pomeni, da so bili pogoji za razvoj plesni idealni.
Šele v 20. stoletju, ko so bile uvedene nove, odpornejše vrste krompirja, je to vrsto patogene glive zamenjala druga, ki danes prevladuje na svetu. Krompirjeva plesen je namreč še danes velik problem.
Lakota - krompir je bil glavna hrana Ircev - je na Irskem med letoma 1846 in 1851 terjala življenja milijona ljudi, v obdobju med letoma 1845 in 1855 pa je domovino zapustilo dva milijona Ircev.
Zaradi lakote je tako umrla osmina vsega prebivalstva na Irskem, kar pomeni, da je bila ta lakota relativno gledano za človeštvo precej bolj uničujoča kot večina lakot v moderni dobi.
