Tako naj bi določeni predeli možganov ustvarjali alternativne poti, pogosto oddaljene od poškodovanega območja. Deli prefrontalnega korteksa naj bi tako prevzeli hipokamus, osrednji del možganov, namenjen učenju in formiranju spomina, ko ta odpove.
To prelomno odkritje bi lahko pripomoglo k zdravljenju Alzheimerjeve bolezni, kapi in drugih obolenj, ki vključujejo poškodbe možganov. Za potrebe raziskave so bili opravljeni poizkusi na podganah, ki so bile tudi po poškodbah hipokamusa zmožne učenja novih opravil, četudi so za to potrebovale nekaj več časa.
Ne glede, še vedno so se lahko učile iz izkušenj, kar je bilo presenetljivo odkritje, uspešne pa so bile tudi pri reševanju problemov. Po analizi anatomije so opazili znatne funkcionalne spremembe na dveh specifičnih območjih prefrontalnega korteksa, podobna nadomestna vezja pa se razvijejo tudi pri ljudeh.
Čeprav je verjetno, da možgani tistih z Alzheimerjevo boleznijo že kompenzirajo storjeno škodo, bi to odkritje lahko pripomoglo tej kompenzaciji in s tem izboljšalo kvaliteto življenja mnogih.
Hipokamus je izredno dovzeten za poškodbe od kapi ali pomanjkanja kisika in je kritičen dejavnik pri Alzheimerjevi. Do sedaj so se znanstveniki ubadali predvsem s stimuliranjem popravila škode znotraj hipokamusa, kot pa se izkaže, nastopijo nova nevronska vezja.
