Veliko ekomnomistov krivi za finančno krizo 'nerazumno živahnost' v bančnem in investicijskem sektorju. Britanski strokovnjak za nedovoljene droge David Nutt trdi, da je to živahnost povzročilo uživanje kokaina. Uporaba bele poživljajoče droge je pri bankirjih pripeljala do neomejene prepričanosti vase in do napak, ki so se končale s finančno krizo, trdi Nutt, ki je pred leti svetoval britanski vladi glede zlorabe drog.
Še, še in še …
Uživanje kokaina, pravi Nutt, droge, ki je tesno povezana z visokimi financami in pop kulturo, je pripeljalo do »kulture vzburjenja in nezadržne privlačnosti v želji, da bi imeli še in še in še. Kokain je droga, pri kateri je značilno, da hočeš še in še več.«
Vidnemu londonskemu borznemu analitiku Geraintu Andersonu se zdijo Nuttove trditve povsem verjetne. »Kokain privede do pretirane živahnosti, pa tudi do težnje, da govoriš skrajno prepričljivo o stvareh, o katerih sicer nič ne veš,« je zapisal Anderson v kolumni v Guardianu. »Ko so se podkrepili z narkotikom, ki jim je napihnil samozaupanje, so bili finančniki še prepričljivejši pri prodajanju absurdno zapletenih finančnih instrumentov – orožja množičnega uničevanja. Najprimernejši za kaj takšnega je prav kokain. Še več, zagotovo so bili le s kokainom prežeti burkeži sposobni kupovati milijone dolarjev vredne hipotekarno zavarovane vrednostne papirje, ko so bili tik pred pokom nepremičninskega balona že popolnoma nedvoumno obsojeni na propad.«
Madoffov Severni tečaj
Anderson piše tudi o tem, kako je vsak konec tedna v Cityju gledal množice smrkajočih nosov in zategnjenih čeljusti in kako se je v dvanajstletni bančni karieri naposlušal nesmiselnega širokoustenja in brbljanja vase zagledanih fantov. »Bilo je nešteto zgodb o velikih finančnih igralcih v New Yorku, ki so na večer potegnili deset črtic kokaina. Pisarni Bernieja Madoffa se je zaradi gigantskih količin 'snega', ki jih je bilo mogoče najti v njej, reklo Severni pol. Jimmy Cayne, izvršni direktor Bear Stearns (leta 2008 propadle finančne korporacije), je imel stekleničko zdravil proti zgagi napolnjeno kar s kokainom.«
Irski zdravnik z univerzitetne bolnišnice v Corku je preučeval učinek kokaina pri bančnikih in politikih ter ugotovil, da so zaradi »megalomanije, povzročene z uporabo kokaina, sprejemali nore odločitve, pri tem pa so bili prepričani, da imajo 110-odstotno prav«.
Od kokaina k marihuani
V Veliki Britaniji so z raziskavo že leta 2010 zaznali, da je uživanje kokaina med bankirji v zadnjih treh letih pred raziskavo upadlo za več kot polovico. Najbolj pa je med njimi poraslo uživanje marihuane.
Očitno imata finančna kriza in reševanje zavoženih bank mehčalen učinek tudi na izbiro drog med gospodo z Wall Streeta, saj naj bi se čedalje več bankirjev odvračalo od kokaina in se začelo nagibati k marihuani.
Kot pravi londonski borzni analitik Anderson, je v tej zgodbi vseeno vsaj privid srečnega konca: »Moji nekdanji kolegi in stranke, ki še vedno delajo v finančnem sektorju, so zdaj preveč prestrašeni, da bi še naprej vlekli beli prašek,« navaja. »Bankirji imajo sicer manj zabave, toda to lahko vodi k bolj zadržanemu in občutljivemu finančnemu sistemu.«
