Hindenburg je veljal za konkorda svojih dni. Atlantik je prečil v treh dneh, kar je dvakrat hitreje kot po morju. Zrakoplov je meril 245 metrov. V Lakehurstu v New Jerseyju naj bi s stotimi potniki pristal 6. maja 1937. Žal pa se je njegova pot končala v plamenih. Umrlo je petintrideset potnikov. Sedaj naj bi končno odkrili vzrok za njegovo strmoglavljenje: statična elektrika.
Ekipa z aeronavtičnim inženirjem Jemom Stansfieldom na čelu je simulirala več mogočih nesreč na pomanjšanih modelih, velikih do 24 metrov. S tem so hoteli izključiti več teorij: od podtaknjene bombe pa do eksplozivne vsebnosti Hindenburgove barve. Preiskave po nesreči so zaključile, da je ogenj zanetila kombinacija uhajajočega vodika in iskre. Preiskovalci pa se niso mogli zediniti, zakaj je uhajal vodik in od kje je prišla iskra.
Danes so končno razkriti vsi dejavniki, ki so botrovali Hindenburgovem koncu. Zrakoplov je bil naelektren zaradi električne nevihte. Poškodovana žica ali pa načet ventil, ki sta spuščala vodik v prezračevalne jaške, je v navezi z za pristanek spuščenim vrvmi ozemljila plovilo. Ogenj se je najprej pojavil na repu zrakoplova, kjer se je vnel uhajajoči vodik.
