Raziskave, ki jih raziskovalci opravljajo v okoljih, podobnih razmeram na Marsu, denimo na Antarktiki ali pa v puščavi Atacama v Čilu, kažejo, da mikrobi uspevajo tudi v zelo hladnih in suhih okoljih. Nekatera področja Marsa naj ne bi bila sušna, vsaj ne ves čas. Delni dokazi kažejo, da naj bi se na določenih območjih pojavljala sezonska tekoča voda. Alfred McEwen z Univerze v Arizoni tako ne izključuje možnosti, da bi Mars lahko bil naseljiv že danes.
Podatki s sonde HiRise pričajo o možni slani vodi, ki teče s strmih pobočij med pomladjo in poletjem na Marsu. Do sedaj so odkrili vsaj šestnajst tovrstnih območij, povečini na pobočjih sistema kanjonov Valles Marineris, kjer se slana voda pojavlja sezonsko, s podtalnim izvorom. Razvita pa je bila teorija, da se vlaga iz atmosfere zbira v spojinah na tleh in posledično postane tekoča. Zaenkrat še ni znano, če bi mikrobi v tej slani vodi lahko obstajali. Mogoče je tudi, da bi življenje na Marsu uspevalo tudi na veliko bolj sušnih območjih, kot kažejo primeri iz puščave Atacama in suhih dolin Antarktike.
Še ena podobnost med Marsom in Antarktiko je tanek sloj atmosfere in manko zaščitnega magnetnega polja, kar pomeni večjo izpostavljenost sevanju. Tako na Antarktiki organizmi prebivajo v notranjosti kamnin, kar jim nudi zaščito pred UV žarki, a so kljub temu dovolj blizu površja, da koristijo fotosintezo. Podobno bi se dogajalo na Marsu danes, če bi se tam razvilo življenje.
