Osemnajstletna Laura Willmott iz Bristola v Veliki Britaniji se je z anoreksijo borila pet mučnih let. Razmerje pa se je v prid žalostnemu koncu po mnenju njene mame Vickie Townsend prevesilo z njenim osemnajstim rojstnim dnevom, ko je bil Lauri prepuščen nadzor nad njenim zdravljenjem. V le devetih mesecih je izgubila 13 kilogramov, tako da je njena teža padla na pičlih 45 kilogramov. Laurina mama Vickie pravi, da je hčerka zavajala samo sebe in da ni bila sposobna skrbeti zase. Opozarja na napako v sistemu, ki zgolj na podlagi let dopušča takšne nerazumske odločitve.
Do svojega sedemnajstega leta je Laura še uspevala ohranjati razumno težo s profesionalno pomočjo. S samostojnostjo pa je brez vednosti staršev popolnoma opustila zdravljenje. Sčasoma je le še stežka hodila, dokler ni popolnoma omagala. Ko je bila pripeljana v bolnišnico, je njen indeks telesne teže znašal 12,5. Odpustili so jo že po enajstih dneh. Laura je zdravnikom obljubila, da bo dnevno zaužila hranilni napitek. Stanje se ji je spet poslabšalo po vrnitvi domov. Ko je bila ponovno sprejeta v bolnišnico, je tehtala slabih dvaintrideset kilogramov. Kaj kmalu ji je zastalo srce, utrpela je hipoksične poškodbe možganov, teden pozneje pa so jo razglasili za mrtvo.
