Unikaten občutek, ki ga doma težko doživimo in hkrati toliko doživimo. Z užitkom se po končanem dnevu odzovem povabilu na večerjo za dva. Zakaj pa ne, zaključil sem z delom in sedaj sem prost za nova odkrivanja.
Odpraviva se v eno izmed restavracij v centru mesta. Prijeten ambient, dobra glasba, prijazno osebje, vrhunska hrana in dobra izbira vin. Le kako naj si zaželim več? Izbereva mizo nekje v kotu, kjer je pregled na restavracijo in kjer skupaj odkrivava skrivnosti gostov in restavracije. In že je pri mizi natakar, ki ponudi dnevne jedi, sladica in povrhu še vino. Z veseljem mu prisluhnem, verjetno res ve kaj v hiši je najbolje naročiti. In se prepustim. Med naročilom in večerjo se menja že sto novih tem, kaj se je zgodilo, kaj se še bo. Opazil sem tudi družino, ki je skoraj neslišno vstopila v lokal in išče svoje zavetje miru v oazi kulinarike. Takrat začnem razmišljati, a smo tudi mi kdaj šli v restavracijo, ko sem bil otrok. Ja seveda smo, prav spomnim se natakarice iz lokala, ki nas je vedno pričakala z nasmeškom. A je moja želja po obedu v restavraciji odraz mojega otroštva? Verjetno da, a kdo bi se ji branil, očitno je bilo otroštvo zares lepo in smo znali uživati. Saj tako je tudi zdaj, uživam v dobri družbi in izbrani hrani. In vedno se z velikim veseljem odpravim nazaj v restavracijo, kjer sem bil zadovoljen.
Spretni gibi natakarja in očarljive besede, vrhunske vonjave iz krožnika, me čisto prevzamejo, in kar ne morem počakati, da odloži krožnik in lahko zarežem v ta velik kos mesa. Ne glede na to kaj izberem kot jed, se vedno poda zraven kozarec odlične penine. In tako je večer moj, najin. Midva, natakar, gostje in ambient. Ena ura, dve, tri. Ja hitro mine čas, če je tako lepo in fajn. Bolj kot pri izbiri hrane sem izbirčen pri izbiri družbe s katero hrano delim. Le tako je lahko obisk restavracije popoln in ravno zaradi vseh teh razlogov se le redko odločim, da kuham doma. Ko sem doma sem rad na zofi ali pijem kavo. Ko uživam hrano z družbo, sem rad med dobrimi ljudmi in izbrano hrano. Zame je obisk restavracije doživetje, ki se ga rad spominjam in tudi podoživljam. Rad se vračam in znova okusim vse dobrote. Mogoče ne vsak teden, a vsaj enkrat na mesec. To je moj kulinarični wellness. Se tudi vi tako prepuščate hrani?
##IMAGE-20529##
