Mrzlo vreme je lahko vir nepopisne radosti. Pravljično je poslušati škripanje čevljev po zaledeneli poti in opazovati našopirjene ptičke, ko stikajo za hrano, zimski športi pa po vznemirljivosti v marsičem prekašajo poletne. Edina reč, ki nas mnoge odvrne od dejavnosti na prostem, je mraz, če se na nizke temperature ne pripravimo, kot je treba. Kaj torej obleči in kako se zaščititi, da nas ne bodo presenetili pekoči prsti na rokah in nogah, pordela ušesa ter razpokana koža na licih?
Pravila oblačenja
- Naloga spodnjega perila je, da našo kožo, kljub potenju, ohrani suho. To je zelo pomembno, kajti če se obleka lepi na nas, bo na koži vlaga tudi izhlapevala, to pa niža telesno temperaturo. Saj vemo, da je mraz najbolj peklenski, če smo premočeni! Spodnje perilo naj bo tanko, narejeno iz volne, poliestra ali vse bolj iskanega polipopriena. Sodobno mrežasto spodnje perilo, izdelano iz izredno lahke in trpežne preje, omogoča odlično toplotno regulacijo pri kateri koli telesni aktivnosti, vlage pa vpija zanemarljivo malo.
- Naslednja plast oblačil naj bi bila predvsem topla, saj je tudi njena naloga, da zadrži, podobno kot podstrešje pri hiši, naravno telesno toploto. Ta nam ob neprimerni izbiri oblačil hitro uide, potem pa nas tako na hitrico zazebe, da moramo takoj pospraviti drsalke. Bolj ko je mrzlo, bolj ptički šopirijo svoje perje, in pri tem jih lahko kar oponašamo; nižje ko so zunanje temperature, več toplotne izolacije potrebujemo. V mrzlem in suhem vremenu je puh odlična izbira, ima pa eno slabo plat, namreč da izolacija popusti, čim nas premoči oziroma se preznojimo. Zato se mnogi bolje počutijo v volnenih puloverjih, v pleteninah iz akrila ali v oblačilih iz poliestra oziroma flisa. Teh puloverjev oziroma jopic lahko oblečemo, kolikor želimo, vendar ob pravilni izbiri spodnjega perila ena ali dve plasti zadostujeta.
- Zadnja, vrhnja plast oblačil pa naj bi nas obvarovala pred vetrom in padavinami. V ta namen si nadenimo vetrovko oziroma parko, ki ščiti pred vetrom in vodo, obenem pa diha, kar pomeni, da oddaja odvečno telesno vlago, vendar ne prepušča dežja. Toplotno izolacijo smo ustvarili s spodnjim perilom in puloverji, zato je pri vrhnjem oblačilu ne potrebujemo. Zaleže denimo znamka Gore-tex, vendar ponuja veliko proizvajalcev oblačil odlične alternative.
- Vse našteto velja tudi za noge, roke in glavo. Kakovostna obutev sama po sebi združuje vse stopnje zaščite pred mrazom, enako zimske športne rokavice. Na glavi pa zadošča topla volnena kapa.
Dobro je vedeti!
Če bomo poskrbeli, da bodo trup oziroma najpomembnejši telesni organi na toplem, nas gotovo ne bo zazeblo v okončine. Telo namreč ne bo primorano varčevati s toploto in bo toplo kri pošiljajo tudi v noge in roke. Če pa ne bomo zaščiti trupa, bomo zaradi prezeblih prstov morali hitro zbežati k peči.
Ali se termovka s toplim čajem obnese?
Pa še kako! Tudi z rednimi pitjem nam ljube vroče pijače zagotovimo, da je trupu toplo, in pospešimo prekrvitev v rokah in nogah. Kamor koli že gremo, naj nam ne bo odveč na rame povezniti nahrbtnika s toplim čajem in kakšnim prigrizkom. Želodec se v mrazu ne sme oglašati, saj lakota okrni sposobnost telesa za ohranjanje primerne temperature. Odlična zimska hrana na pohodniških ali smučarskih postojankah so zelenjavne in mesne juhe, ki nas pogrejejo in poleg tega oskrbijo z vitamini in minerali.
Prehrana za ljubitelje zimskih športov
Smučarji in vsi, ki se ukvarjajo z visokogorskimi športi, naj bi uživali čim več pomaranč, jabolk, banan, marelic, paradižnikov, paprike, še zlasti pa ananas, ki zelo dobro zavira nastajanje gub. V visokogorju dobro vpliva na kožo še sveže in suho sadje, rozine, veliko stročnic (fižol, grah, leča), korenček, ki ga pokapljamo z nekaj kapljicami olja iz koruznih kalčkov, neoluščen riž, ajda, dovolj orehov, lešnikov in mandeljnov, polnozrnati kruh, sadni čaji in negazirana mineralna voda.
Kozmetika pod lediščem
Mazila, kreme ali pršila za obraz, vrat in ustnice za dejavnosti na prostem v mrazu in v visokogorju morajo imeti oznako, da odbijajo močne sončne žarke, se dobro primejo na kožo, ne glede na znojenje ali nizke temperature, so v vodi netopna, ne mašijo kožnih por, kožo vlažijo oziroma zadržujejo vlago ob nizkih temperaturah in vetru.
Za občutljivejšo kožo vek in ustnic ter zlasti za kožo otrok strokovnjaki svetujejo za smučanje tako imenovana sredstva »sun block«. Ta naj bodo vsaj za ustnice na vazelinski osnovi. Za daljšo rabo jih ne priporočamo, saj pospešujejo staranje kože, a ker povsem blokirajo škodljive učinke sonca, jih le nanašajmo teden ali dva, kolikor pozimi smučamo.
Namažimo se v gorski koči ali v zavetrni legi, pri temperaturi, ki naj ne bo nižja od 0 stopinj C. Če je mogoče, si vzemimo 15 ali 20 minut časa, da se krema vpije. Zvečer obvezno zmijmo ostanke krem, mazil, olj, pršil. Ne uporabljamo hidratantnih ali antibakterijskih mil, ampak milo na osnovi tako imenovanih oligoelementov, ki je posebej blago in prirejeno za snežnico.
Zoper pesek v očeh
Umetne kapljice iz lekarne, ki jih preprosto večkrat na dan kanemo v vsako oko, preprečujejo izsušitev oči zaradi mraza in burje. Kadar se spustimo po strmini, pa seveda nataknemo smučarska očala!
