Kritika, da Facebook pri ljudeh povzroča zavist nikakor ni nova. Problem je v tem, da so uporabniki neprestano izpostavljeni pozitivnim (negativne skoraj vsi izpustijo) utrinkom iz življenja prijateljev. Ob ogledu neverjetnih in veselih fotografij, videov, statusov in vsega ostalega, se človek lahko kaj hitro počuti precej zavistnega. Hkrati pa nihče ne pomisli, da njegovi prijatelji na tem omrežju prikažejo samo pozitivne vidike življenja, negativne pa izpustijo.
Tovrstna ''Facebook zavist'' ima lahko katastrofalne posledice na uporabnike tega omrežja. Vodi lahko v hud občutek neenakosti, depresije, slabe samopodobe, sovraštva, pesimizma, družbene izolacije, zamer in vsesplošno slabe samopodobe.
Nova študija pa sedaj tudi s številkami pokaže, kako pereč je ta problem. Kar tretjina ljudi se namreč po obisku Facebooka počuti slabše, kot pred obiskom. Najhujši razlog za ljubosumje in posledično slabše počutje naj bi imele fotografije s počitnic, statusi o dobrih službah in statusi o družabnem življenju.
Facebook tako lahko povzroča občutek družbene izoliranosti in tega, da človek razvije izrazito slabo mnenje o sebi. Ob ogledu veselih fotografij in ostalih pozitivnih zadev pa človek hitro postane zavisten. Tovrstne domneve sta sedaj namreč potrdili kar dve študiji.
Je vse res tako veselo?
Kot omenjeno so znanstveniki v eni izmed raziskav ugotovili, da se je kar tretjina ljudi po obisku strani počutila slabše, povečalo pa se je tudi njihovo splošno nezadovoljstvo z življenjem. Študijo so nemški znanstveniki izvedli s pomočjo 600 študentov z univerz Humboldt in Tehnične univerze Darmstadt.
Pozitivne podobe prijateljev, ki uživajo v prečudovitih krajih, pišejo o svojem srečnem življenju ali le objavljajo fotografijo fotografije domačih živali – samo to je potrebno, da se pri ljudeh sproži ljubosumje.
Testiranci so si bili enotni, da jih najbolj ob živce spravljajo fotografije počitnic svojih Facebook prijateljev. Drugi razlogi za zavist so še statusi o izjemnem življenju, službah in družbenem življenju.
Raziskovalci so zaključili, da so ljudje, ki prepogosto brskajo po družbenih omrežjih (ne samo po Facebooku) v nevarnosti, da postanejo družbeno izolirani in depresivni.
Osamljenost zaradi Facebooka ali obratno?
Naslednje pametno vprašanje, na katerega znanstveniki zaenkrat še nimajo odgovora pa je, ali Facebook privlači osamljene ljudi, ki na ta način iščejo družbo, ali pa takšni ljudje z njim le še povečajo občutek osamljenosti.
Raziskave sicer kažejo, da so najbolj nezadovoljni in nesrečni tisti, ki malo komunicirajo in le berejo objave drugih in klikajo na njihove fotografije.
Trideset odstotkov izmed 600 študentov, ki so sodelovali pri dveh raziskavah je povedalo, da je njihovo glavni problem pri Facebooku zavist, ki jo občutijo ob ogledu strani. Dodatnih 36 odstotkov pa jih je izjavilo, da se ''občasno'' oziroma ''zelo pogosto'' po obisku Facebooka počutijo razočarane.
Hanna Krasnova z Univerze v Humboldtu je po koncu raziskave povedala, da so znanstveno dokazali, da ''družbena omrežja omogočajo dostop do mnogih pozitivnih novic in fotografij, ki sprožajo ljubosumje''. Eden izmed sodelujočih je celo priznal, da se je počutil potrtega, ker je prijatelj za rojstni dan na strani dobil več voščil kot on sam.
Jasno je, da uspeh, talent in izpostavljanje materialnih dobrin vodi v ljubosumje. Problem pa je tudi v tem, da se na družbenih omrežjih vsakdo trudi prikazati samega sebe kolikor se da v pozitivni luči – posledično objavljajo samo pozitivne stvari o sebi.
Uporabniki Facebook uporabljajo za nekakšno merilo svojega in tujega uspeha, a pri tem (če včasih že po eno sami fotografiji ali statusu) precenijo uspehe prijateljev in na ta način ustvarjajo popolno podlago za ljubosumje in zavist.
No, vse pa morda ni tako črno. Nekatere študija namreč kažejo, da se uporabniki na Facebooku lahko počutijo ''razumljene in povezane'' z drugimi.
