Nova študija je pokazala malce kontroverzne rezultate in je v popolnem nasprotju s splošnim mišljenjem, da so se naše roke razvile za uporabo orodja. Kmalu po tem, ko smo ljudje prenehali viseti z dreves, so naše roke postale krajše in boj kvadratne oblike dobili pa smo tudi palce.
Dolgo časa je veljalo, da so te anatomske spremembe nastale zaradi uporabe orodja, a David Carrier z Univerze v Utahu (Salt Lake City) in drugačno razlago. Trdi, da obstaja več različnih oblik rok, ki bi omogočale boljšo spretnost, zato je po njegovem mnenju še manj jasno, zakaj smo dobili roke, ki jih imamo danes. Nasprotno pa obstaja samo ena oblika roke omogoča, da naredimo pest, palec pa služi kot opora. In prav takšno roko imamo ljudje.
Med primati imamo namreč samo ljudje sposobnost, da naredimo pest s palcom na zunanji strani prstov. Prsti ostalih primatov so predolgi za pest, njihovi palci pa prekratki, da bi segli preko vseh ostalih prstov. Zato je pri opičjih bojih veliko bolj verjetno, da bodo opice druga drugo držale pri tleh in se borile kot nekakšni rokoborci.
Da bi preveril pomembnost pesti, so Carrier in njegovi kolegi izbrali 10 športnikov in izmerili, kako močno lahko udarijo boksarsko vrečo z normalno pestjo, s pestjo z iztegnjenim palcem in nato še z odprto dlanjo.
Rezultati so pokazali, da lahko športniki z normalno pestjo (torej takšno, pri kateri prste objamemo s palcem) proizvedejo več kot dvakrat večjo silo kot s pestjo z iztegnjenim palcem. Palec je torej izredna opora. Med silo proizvedeno z normalno pestjo in odrto dlanjo sicer ni bilo razlike, a Carrier meni, da pest vseeno povzroči precej več škode, saj je sila skoncentrirana na manjšem območju kot pri odprti dlani.
Vzrok ali posledica?
Mary Marzke z Univerze v Arizoni se študija zdi zanimiva, a po njenem mnenju ne dokaže, da je bila prav sposobnost, da naredimo močno pest glavno vodilo evolucije oblike človeške roke. Meni namreč, da je naša pest bolj kot ne stranski produkt cele vrste različnih evolucijskih sprememb.
Poudarja, da na primer opice ob drevesa udarjajo s spodnjo stranjo roke. Carrierjeva študija pa ni preučila sila, ki jo naredi spodnji del dlani. V kolikor je sila podobna tisti, ki jo proizvede pest, v trenutku postane precej manj jasno, zakaj so se naše roke razvile v nekaj, kar omogoča popolno pest, pravi Marzke.
A če je hipoteza pravilna, bi po Carrierjevem mnenju pojasnila še eno skrivnost. Znanstveniki se namreč že dolgo časa ukvarjajo z vprašanjem, zakaj imajo moški z veliko testosterona prstanec daljši od kazalca. David Carrier pravi, da je to razmerje smiselno, če zagotavlja boljšo pest. Zaradi tega bi bili dominantni samci (torej tisti z veliko testosterona) še boljši borci.
