Kot so pojasnili, bosta 68-letna Haroche in Wineland ugledno nagrado prejela za eksperimentalne metode, ki omogočajo manipulacijo kvantnih sistemov. Njune metode omogočajo opazovanje posameznih kvantnih delcev, ne da bi jih uničili. Tako je kvantne delce moč preučevati, nadzirati in šteti.
"Njune prelomne metode bi lahko omogočile izgradnjo nove vrste super hitrega računalnika, ki bi bil zasnovan na kvantni fiziki," je v utemeljitvi še zapisala švedska kraljeva akademija. Pojasnili so tudi, da so raziskave obeh nagrajencev omogočile tudi izdelavo "izredno natančnih ur, ki bi lahko predstavljale podlago za nov standard časa".
Haroche in Wineland bosta ugledno nagrado prejela 10. decembra, na obletnico smrti švedskega industrialca in izumitelja dinamita Alfreda Nobela.
Letos je nagrada, ki si jo sicer lahko razdelijo do trije nagrajenci, vredna osem milijonov švedskih kron (940.000 evrov), medtem ko je bila od leta 20001 do lani vredna deset milijonov kron.
V zvezi s prejemnikom nagrade za fiziko so letos krožila številna ugibanja. Mnogi so menili, da bi lahko bil letošnji Nobelovec na tem področju povezan z zgodovinsko pomembnim odkritjem delca, ki ustreza opisu skrivnostnega Higgsovega bozona.
Lani so Nobelovo nagrado za fiziko prejeli Američana Saul Perlmutter in Adam Riess ter Avstralec Brian Schmidt za odkritje pospešene ekspanzije vesolja skozi opazovanje oddaljenih supernov.
