Michaela Strachan je voditeljica dokumentarne serije Ice Age: A Frozen World (Ledena Doba: Zamrznjen svet), ki v tem mesecu prihaja na Viasat Nature.
Posneti so trije deli prve sezone, ki bodo premierno predvajani v treh junijskih sobotah: 10., 17. in 24. 6. ob 19.00.
Serija je potovanje skozi čas, prikazano s pomočjo virtualne resničnosti in strokovnih intervjujev ter razkriva skrivnosti ledene dobe in kako je ustvarila svet, v katerem živimo. Michaela se v intervjuju dotakne tako ledene dobe kot take, kako je oblikovala svet, do tega, kako v luči svetovne podnebne krize ledena doba vpliva na nas sedaj. Sovoditelj oddaje pa je raziskovalec Steve Backshall.
Kdo je izbral temo oddaje ledena doba in kako to, da ste se odločili zanjo?
Nimam pojma, tega se je spomnila produkcijska hiša. In potem veste, kako te serije delujejo, nenadoma potrebujejo voditeljski par, ki predstavlja vsebino. Ne vem, koliko veste, kaj počnem. Ukvarjam se predvsem z vsebinami o življenju v naravi, še posebej v divjini. Med njimi je bil recimo Sprehod z dinozavri za Veliko Britanijo (Walking with Dinosaurs), medtem ko so pri dokumentarnem filmu sodelovali tudi drugi po Evropi. Gre za poroko med delom na programu življenja v divjini in okoljskem programu. Imam pa tudi tisto drugo stran, ki je naredila zgodbo z dinozavrom. Tako se vse zloži. S Stevom Backshallom sva že delala skupaj in zame je bila res lepa izkušnja ponovno sodelovati z voditeljem, s katerim nisem delala že nekaj časa, sva pa dobra prijatelja in tako dober voditeljski par.
Nam lahko namignete, kaj bomo videli? Kaj novega se bomo lahko naučili o ledeni dobi?
Verjamem, da mnogi ne razumejo prave narave ledene dobe. Večinoma se zanašajo na film Ledena doba, ki dejansko ne prikaže popolne resnice. Nisem znanstvenica, ampak navdušenka in raziskovalka.
Presenetilo vas bo dejstvo, da se pravzaprav nahajamo v ledeni dobi, saj obstaja trajen led na Arktiki in Antarktiki. Trenutno smo na koncu kvartarne ledene dobe, ki je peta po vrsti na Zemlji.
Eno od zanimivih dejstev je Milankovitchev cikel, po katerem Zemlja vsakih 100.000 let spremeni svojo orbito okoli Sonca. Ta zamik povzroči drastične podnebne spremembe. Čeprav se led stalno topi, se danes topi s skrb zbujajočo hitrostjo, kar je deloma posledica našega vpliva.
Izpusti CO2 in metana od industrijske revolucije so bistveno spremenili ta naravni cikel. Zanimivo je, da so v preteklosti nihanja temperature vplivala na nivoje CO2 in metana, sedaj pa, ko smo nivoje teh plinov sami dvignili, CO2 in metan vplivata na temperaturo.
Britanski antarktični raziskovalni inštitut pridobiva ledena jedra za proučevanje podnebnih sprememb skozi čas. Iz vzorcev zraka, ujetih v ledu, ugotavljajo, kaj se je dogajalo pred tisoče leti, kar je osupljivo.
Za zagotovitev prihodnosti našega planeta moramo upočasniti taljenje ledu. Ta proces nas prisili, da razmišljamo drugače in se soočimo s podnebnimi spremembami, ki so se dogajale v preteklosti. Kot vrsta se moramo razvijati in prilagajati, če želimo preživeti.
Bi rekli, da je cilj oddaje vse to, kar ste mi sedaj povedali, in da želite deliti z ljudmi, da se moramo upočasniti?
Cilj serije, kot tudi kateregakoli programa, ni nujno izobraziti gledalce. Vendar je koristno, če gledalci odnesejo pomembno sporočilo. Menim, da sem serijo zaključila s pomembnim vprašanjem, ki se nanaša na naš planet: Zgodovina je pokazala, da naš planet lahko preživi drastične spremembe, toda ali jih lahko preživimo tudi mi? Občinstvo se je odzvalo z močnim odmevom na to sporočilo in spoznanjem, da je nujno ukrepati.
Osvetliti moram tudi nekaj zgodovinskih dejstev. Pogled na homo sapiensa in neandertalca je še posebej zanimiv. Neandertalec je izginil s prihodom homo sapiensa. Včasih so znanstveniki mislili, da je homo sapiens povzročil izumrtje neandertalca, vendar so testi DNK razkrili, da sta oba v medsebojni interakciji. Sama sem opravila test DNK, ki je pokazal, da imam 2 odstotka neandertalčeve DNK. Večina ljudi, katerih predniki so živeli severno od ekvatorja, bo v sebi nosila del neandertalčeve DNK. To je relativno novo odkritje, saj v preteklosti ni bilo splošno sprejeto, da bi se neandertalec in homo sapiens križala.
Zapisane imam nekatere številke, ki osvetljujejo zanimive zgodovinske dogodke. Pred približno 10.000 leti je bilo Severno morje kopno in povezano z Evropo. Ta dežela, kjer je sedaj Severno morje, se imenuje Doggerland. Dejstvo, da je bilo to območje nekoč kopno, je bilo sprejeto šele v 90. letih prejšnjega stoletja. Sprožile so ga poplave, odkrite so bile šele okoli leta 1930.
Čeprav nisem znanstvenica, vedno z velikim navdušenjem vodim serije o življenju, okolju in trajnostnem razvoju. Pravkar sem se učila o teh neverjetnih stvareh. Moj sovoditelj Steve, ki je bolj akademik, je verjetno vedel vse to pred menoj. Mislim, da bo večina občinstva presenečena nad številnimi dejstvi, ki jih naniza serija.
Raziskujemo tudi, kako sta se homo sapiens in neandertalec soočala s težavami in preživljala. Ena izmed stvari, ki se mi zdi zanimiva, je vrhunec ledene dobe, ko je bilo veliko severne poloble pokrite z ledom. Življenje je bilo takrat zelo težko, saj se je vsaka živalska vrsta borila za preživetje. Danes se zdi naše življenje zapleteno, vendar imamo več časa za dejavnosti, kot so umetnost, kultura in glasba.
V seriji prav tako pogledamo, kako sta se s spremembo temperature začeli razvijati kultura in umetnost. Na primer, homo sapiens je za razliko od neandertalca izdelal iglo, kar mu je omogočilo, da si je sešil oblačila, ki so ga grela in omogočila potovati na hladnejša območja.
Serija je zgoščena in sestavljena iz treh delov, ki so polni informacij. Mislim, da je največja v Veliki Britaniji živeča žival jelen, vendar so nekoč na tem območju živeli tudi sabljastozobi tigri in sabljastozobe mačke. Upam, da bodo gledalci izvedeli kaj novega in bodo presenečeni nad številnimi dejstvi, ki jih naniza serija.
Kaj je naslednji korak? Ko bo ledena doba zaključena? Ste med pripravami izvedeli morda kaj iz prejšnjih izkušenj?
Zdi se skoraj neverjetno, a lahko se zgodi, da po koncu ledenih dob sledi daljše toplo obdobje, ki morda traja več sto tisoč let. Kdo bi si mislil, da bi se to lahko spremenilo in napovedalo novo ledeno dobo? Topljenje ledu lahko v morje vnese toliko hladne vode, da bi sčasoma lahko spremenilo tople morske tokove v hladne. Kar naenkrat se zdi, da smo nenamerno sprožili cikel podnebnih sprememb.
Vse to me osuplja. Znanost mi vedno znova nudi nov vpogled v svet. Vse te spremembe nas silijo k razmišljanju, kako se lahko prilagodimo. Na voljo imamo tehnologijo, ki je potrebna za spopadanje s spremembami, vendar nam pogosto primanjkuje volje za ukrepanje.
Človeška vrsta se zna odzvati v kriznih razmerah, kot smo videli med pandemijo covida-19. Mislim, da večina ljudi še ne dojema, da smo sredi podnebne krize in da je situacija resnično kritična.
Na Maldivih, kjer so otoki nizko nad morsko gladino, so učinki podnebnih sprememb neposredno vidni. Prebivalci teh otokov vsakodnevno doživljajo posledice podnebnih sprememb. To krizo vidijo in občutijo, ko erodira zemlja pod njihovimi nogami. Iščejo rešitve, kot so umetni koralni grebeni in metode za naravno obnovo peščenih nasipov.
Zdi se, da se ljudje kot vrsta odzivamo, kadar smo neposredno soočeni s krizo. Toda večina ljudi, ki živijo udobno življenje, se ne zaveda, da smo v kriznem obdobju. Kot je rekla Greta Thunberg, ko tvoja hiša gori, vzameš cev in pogasiš požar. Naša hiša gori.
Ste snemali tudi na kakšni drugi lokaciji ali samo v Svalbardu?
Sama sem šla na Arktiko, Steve pa v Nemčijo. Veliko intervjujev sem imela z ljudmi v muzejih, kjer smo si imeli priložnost marsikaj ogledati. Snemali pa smo tudi v studiu. In posnetki so odlični, resnično filmski, sploh če pomislim, kakšen proračun smo imeli na voljo. Neverjetno, naredili so, da je videti, kot da so dinozavri in sabljasti zobje tam. Res je impresivno, da nam je z danim proračunom uspelo narediti tak epski pogled s posnetki drona, ki so izjemni.
