Kako rešiš bend, ko ti iz njega pobegnejo vse pevke? Z lahkoto!
Buđav lebac, Rakija, Lutka, Ti, ti, ti, Perspektiva ... so hiti, s katerimi je S.A.R.S. že debelo desetletje stalnica velikih regionalnih odrov, sploh tistih, ki so rezervirani za navihano kitarsko muziko z močnimi družbenimi sporočili in nepopravljive romantike. Z Žakom Kovačevićem -Žaretom smo poklepetali pred festivalom Splash v Velenju, kjer bo 25. junija S.A.R.S. po petih letih spet združil moči z Dubiozo kolektivom, z njimi pa bo nastopila tudi Senidah.
S.A.R.S. je zdaj precej drugačen kot pred petimi leti, ko ste z Dubiozo razprodali Stožice. Ena pevka je šla na svojo pot, druga je na porodniški, vi pa nastopate z nasnetimi ženskimi vokali. Ker čakate, da se mami vrne v bend, ali ker playback ne more zanositi?
(smeh) Simpatično vprašanje. Odgovor pa je: ker je bila to najlažja rešitev. Nekatere naše pesmi enostavno ne zvenijo dobro brez spremljevalnih ženskih vokalov. Prva pevka Sanja je s svojim glasom tako zaznamovala naš zvok, da jo tako bend kot občinstvo pogrešamo, in smo to rešili s posnetki. Podobno pa lahko rečemo tudi za Neveno. Enostavno ne moremo brez njunih glasov. Lahko bi našli novo začasno pevko, a smo se raje odločili za ta eksperiment, s katerim smo zadovoljni tako glasbeniki na odru kot publika pod njim.
Druga posledica tega, da vam dame bežijo iz skupine, pa je, da ste postali boy band. Kako zelo se je spremenila dinamika v skupini?
Najbolj se je spremenila dinamika v kombiju. Komunikacija je veliko bolj sproščena. (smeh) Pa zahteve glede zaodrja so manjše. Če se zresnim: seveda je dinamika drugačna, če se na špile vozijo le moški ali pa če so z njimi tudi dame. Za ženske je glasbeni posel vsekakor zahtevnejši. Ne pravim, da smo zaradi tega v mešani družbi zategnjeni, a gotovo zdaj manj razmišljamo, če nam kaj manjka, oz. ni treba biti tako pozoren do ostalih članov benda. Se bo pa to kmalu spremenilo, saj se Nevena v kratkem vrača v bend.
Kaj pa komunikacija z oboževalci? Se je tudi kaj spremenila?
Ja, zdaj so tudi oboževalke bolj sproščene. (smeh)
Smo tik pred finalom Pesmi Evrovizije. Kakšen je vaš odnos do Evrosonga?
Leta 2010 smo razmišljali, da bi se prijavili s pesmijo, ki je bila zamišljena kot zafrkancija. A smo si, na srečo, še pravi čas premislili. Imam svoj pogled na Evrosong in vse okoli njega. Mi je bilo pa všeč, kako je s povsem netipično pesmijo za Evrosong lani uspela Konstrakta, ne le v Srbiji in regiji, ampak po vsej Evropi. To je zmagovit nastop. Evrosong redko tako zelo izpostavi tako neklišejskega izvajalca. Vedno preposlušam pesmi na Beoviziji, kar je naš predizbor, a redko slišim izvajalca ali pesem, ki bi bila vredna take pozornosti. Redko se v eni zgodbi pokrijejo vrhunska pesem, aranžma, izvedba in še osebnost, ki to poveže v celoto. Zaradi lanskega uspeha Konstrakte je bilo letos čutiti več poguma in eksperimentiranja, kar je dobro.
»Največja odvisnost poleg drog je hrepenenje in ljudje to hočejo. To je nekaj, kar 'narodnjaki' zelo dobro vejo in tudi izkoriščajo. (smeh)«
Ste kot bend kdaj sodelovali v kakšnem tekmovanju ali pa vas vsaj kličejo za žiranta v šove talentov in na festivale?
V žirije me ne kličejo, pa tudi ne vem, ali bi se odzval pozitivno. Smo pa že večkrat nastopili v revijalnem delu šovov talentov. Nasploh se mi pa zdi, da so šovi talentov izpeti. Še vedno velja, da ti nastop v takem šovu lahko prinese veliko izpostavljenost, a je ta omejena na čas trajanja šova, po koncu pa se s talenti danes nihče več ne ukvarja in v glavnem gredo hitro v pozabo. Za uspeh kot glasbenik ne potrebuješ nastopa v takem šovu, ampak moraš delati, imeti dobre pesmi in iskrena besedila z dobrim sporočilom. Če ti uspe to spraviti do ljudi in zgradiš lastno zgodbo, lahko narediš dobro in dolgo glasbeno kariero.
Vas mlajši izvajalci kdaj prosijo za pomoč, mentorstvo?
Se zgodi, a predvsem pomagam izvajalcem, ki jih že osebno poznam in me prosijo za konkretno pomoč pri kaki zadevi, kjer bi želeli napredovati: glede pisanja pesmi, aranžmajev, petja ...
So teme, iz katerih se ne da napisati dobre pesmi?
Ne. Iz vsake teme je mogoče narediti dobro besedilo, vprašanje je le, koliko časa in energije si pripravljen vložiti v to in kako spreten si kot avtor. Seveda obstajajo lažje in težje teme, a čisto vsaka je lahko izhodišče za dobro besedilo.
Pišete pri S.A.R.S. boljše pesmi, ko ste zaljubljeni ali zlomljenih src?
Najboljše pesmi se rojevajo iz bolečine. Dobri teksti se zgodijo, ko se v tebi nekaj dogaja, lomi, ko čutiš potrebo, da izraziš nesrečno ljubezen, bolečino ali razočaranje. Največja odvisnost poleg drog je hrepenenje in ljudje to hočejo. To je nekaj, kar 'narodnjaki' zelo dobro vejo in tudi izkoriščajo. (smeh)
In za konec še najpomembnejše vprašanje: zakaj se ne marate fotografirati? Živimo v časih fotografij in videa, S.A.R.S. pa že od leta 2018 uporablja isti dve promocijski fotografiji.
Ne, saj ni samo to – obupni smo tudi, kar se tiče objavljanja vsebin na družbenih omrežjih. (smeh) To nam je res odveč, ne uživamo v snemanju in fotografiranju, niti en član benda. Če bi vedeli, koliko časa potrebujemo, da se dogovorimo in izvedemo snemanje promocijskih fotografij, bi razumeli, zakaj nam to uspe ravno enkrat na pet let. Ampak ja, organizatorji koncertov in mediji res pritiskajo na nas in morali se bomo spet slikati. Evo, zdaj bomo imeli izgovor, ko se bo Nevena v kratkem vrnila v bend s porodniške.
»Za uspeh ne potrebuješ šova talentov, moraš delati, imeti dobre pesmi, iskrena besedila s sporočilom. Če ti uspe to spraviti do ljudi in zgradiš lastno zgodbo, lahko narediš dobro in dolgo kariero.«
