Narodna identiteta je izjemno pomembna, se zavedajo zamejski Slovenci. Ohranjajo jo tudi z negovanjem slovenskega jezika pri petju. V oddaji Kje so tiste stezice smo se posvetili štirim pevskim zborom.
Koncertno-dokumentarna oddaja Kje so tiste stezice, Zbori zamejskih Slovencev ponuja vpogled v pomen, ki ga imata slovenski jezik in slovenska zborovska pesem za zamejske Slovence v štirih državah – v Avstriji, Italiji, na Madžarskem in Hrvaškem. Ustvarjalci oddaje so izbrali štiri zbore, Mešani pevski zbor Danica iz Šentprimoža v Avstriji, Mešani pevski zbor Encijan iz Pulja na Hrvaškem, Mešani mladinski pevski zbor Emil Komel iz Gorice v Italiji in Mešani pevski zbor Avgust Pavel z Gornjega Senika na Madžarskem. V vseh štirih državah so posneli razgibane razglednice zborov, v katerih člani pripovedujejo o velikem pomenu, ki ga ima slovenska zborovska pesem za ohranjanje jezika in narodne identitete zamejskih Slovencev.
»Slovenščina je moja materinščina in to je zame kot zaklad, ki ga hočem dati tudi sama svojim otrokom. Imam tri otroke, in kar jim hočem dati za popotnico, je to, da bodo enkrat v prihodnosti ponosni na to, da znajo slovensko. In da se bodo imeli možnost tudi izražati v slovenščini. Mislim, da bi to lahko vzdrževali – da bi pri nas slovenščina živela naprej,« je do materinščine ljubeča Sara Ouschan, članica Mešanega pevskega zbora Danica.
»Ker smo tudi v naših krajih doživeli zgodovinsko pravzaprav ropanje tega jezika, poskus njegovega izbrisa, a se to ni zgodilo, nam je seveda slovenski jezik posebno ljub, posebno drag, ne samo kot skrb zanj, za lepo govorico, pravzaprav kot izraz naše notranje identitete.« Tako razmišlja David Bandelj, zborovodja Mešanega mladinskega pevskega zbora Emil Komel.
»Že od rane mladosti smo doma z očetom radi in veliko prepevali te naše stare domače narodne pesmi. Ne toliko Slaka, Henčka ali karkoli je takrat bilo, tega se ne spomnim. Bolj te stare pesmi Dekle je po vodo šlo, Mal čez Izaro, te ljudske pesmi. Te pesmi mi prikličejo v spomin mladost in mojega očeta,« postane sentimentalna Danica Avbelj, članica Mešanega pevskega zbora Encijan.
»Mislim, da je pomembno, da otroci že v vrtcu spoznajo slovenski jezik. Naučimo se pesmice, recitacije, deklamacije in tudi slovensko glasbo poslušamo, in tega se naučijo že malčki,« pravi vzgojiteljica v dvojezičnem vrtcu v Gornjem Seniku in članica Mešanega pevskega zbora Avgust Pavel Krisztina Gyécsek Zsöks.
Zborovodja zbora, pri katerem Krizstina poje, Mešanega pevskega zbora Avgust Pavel, je Ciril Kozar. »Vsekakor je slovenska zborovska in tudi nasploh slovenska pesem zelo pomembna pri ohranjanju jezika, v tem primeru slovenskega jezika, saj se pri petju določene besede še bolj vtisnejo v spomin in tudi imajo določena čustva.«
Mešani pevski zbor Danica, Mešani pevski zbor Encijan, Mešani mladinski pevski zbor Emil Komel in Mešani pevski zbor Avgust Pavel so v studiu Televizije Slovenija posneli slovenske pesmi, značilne za posamezno pokrajino. Oddajo bogatijo privlačni posnetki narave iz zraka. Nastala je v Uredništvu glasbenih in baletnih oddaj TV Slovenija.
»Veseli smo, da lahko gledalcem na televizijsko privlačen način predstavimo pomen slovenskega jezika in slovenske pesmi za zamejske Slovence. Z velikim veseljem smo snemali oddajo z našimi rojaki in vedno znova ugotavljali, kako dragocen je slovenski jezik za njih in kako lepo ga negujejo v skrbi za prihodnje generacije,« pravi Daniel Celarec, avtor idejne zasnove in scenarija ter urednik oddaje.
Ob Danielu Celarcu so oddajo ustvarili direktor fotografije Uroš Hočevar, montažer Luka Založnik, avtor grafične podobe Blaž Zajc in režiser Aleksander Šmuc.
